Mariborski kriminalisti so v tem tednu skupaj s kriminalisti s policijskih uprav Ljubljana, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica izvedli več aktivnosti v zvezi s sumi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije.
Več kot 100 kriminalistov je izvedlo 142 hišnih preiskav, preiskav osebnih avtomobilov, tovornjakov ter sedežev podjetij. Opravili so več kot 100 zasegov poslovne in druge dokumentacije, elektronskih naprav in drugih predmetov ter opravili več kot 150 razgovorov. Povod za kriminalistično preiskavo je bila anonimna prijava.
Kot smo že poročali, so pridržali dva osumljenca. Gre za zdravnika, ki sta zlorabila svoj uradni položaj s tem, da sta neupravičeno izdajala zdravniška spričevala.
Po informacijah Siol.net, kjer so razkrili imena zdravnikov, naj bi šlo za Rajka Brgleza, ki je pogodbeno sodeloval z Zdravstvenim domom Lenart, in zasebnega zdravnika Izudina Kanlića.
Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Beno Meglič je pojasnil, da so osumljena zdravnika včeraj zvečer s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njiju odredila sodno pridržanje.
Kazenska ovadba je bila podana zoper dva osumljena zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Prav tako je bila podana zoper enega osumljenega zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine in zoper devet osumljenih zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine.
Predkazenski postopek še poteka zoper 69 oseb, vse pa so osumljene storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine.
Kazniva dejanja izvajala od leta 2011
Osumljena zdravnika sta kazniva dejanja izvrševala od leta 2011. Eden od storilcev se je vnaprej dogovoril z zastopniki delodajalcev in športnih društev, da so mu dostavili podatke o zaposlenih delavcih oziroma športnikih, ki jih potrebuje za izdajo zdravniškega spričevala.
V nadaljevanju je nato proti plačilu izdal zdravniška spričevala s področja medicine dela, prometa in športa, brez da bi preventivne zdravstvene preglede dejansko opravil.
Neupravičeno izdala skoraj 14 tisoč zdravniških spričeval
Kriminalisti dodajajo, da je bil izključni motiv pri obeh zdravnikih koristoljubje. Denar, ki sta ga na ta način pridobila, sta si storilca medsebojno razdelila.
Ugotovili so, da je bilo na tak način od leta 2011 izdanih nekaj manj kot 14.000 zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij oziroma organizacij.
Predkazenski postopek poteka tudi zoper zastopnike oziroma odgovorne osebe podjetij in drugih organizacij, ki so na tak način pridobili zdravniška spričevala in za to tudi plačali osumljenima zdravnikoma.
Zdravnik izdal 90 lažnih potrdil v zvezi s covidom
Eden od osumljenih zdravnikov je zlorabil svoj položaj zdravnika tudi s tem, da je v času trajanja epidemije covid-19 neupravičeno izdajal zdravniška potrdila o prebolevnosti virusa, čeprav je vedel, da te bolezni osebe niso prebolele.
Prav tako je osumljeni zdravnik proti plačilu neupravičeno izdajal potrdila o opravljenih hitrih testih in testih PCR. V zvezi s covid-19 je bilo skupno izdanih 90 različnih potrdil.
Z izdajanjem lažnih potrdil 'nabrala' najmanj 1,2 milijona evrov
Osumljena zdravnika sta z navedenimi kaznivimi dejanji pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Za eno izdano zdravniško spričevalo za področje športne dejavnosti sta prejela med deset in 15 evri, za zdravniško spričevalo v zvezi z zaposlitvijo v podjetjih med 50 in 65 evri, za izdana covid potrdila pa je en osumljeni zdravnik zahteval od 30 do 40 evrov za eno potrdilo.
Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za kaznivo dejanje jemanje podkupnine od enega do osmih let in denarna kazen.
Za kaznivo dejanje dajanje podkupnine vpletenim grozi zaporna kazen od enega do šestih let in denarna kazen.
Policisti pozivajo, da državljani ne iščejo »nezakonitih bližnjic«
Dragan Obolnar, vodja Oddelka za poslovni in javni sektor pri Generalni policijski upravi, je izpostavil, da gre za zavržna ravnanja vseh udeleženih oseb, zlasti pa tistih, ki jim je zaupana tako pomembna skrb, kot je skrb za zdravje.
Dodaja, da lahko policisti preiskujejo le sume kaznivih dejanj, zato pozivajo vse, ki so jim znani konkretni primeri omenjenih zlorab, da o tem obvestijo pristojne organe, v primeru konkretnih kaznivih dejanj pa policijo in državno tožilstvo.
Vse državljane še pozivajo, da zaradi lastnega zdravja in zdravja drugih ne iščejo in ne posegajo po tovrstnih »nezakonitih« bližnjicah.