Znamenita Cukrarna, nekdanja tovarna sladkorja, je v prvi polovici letošnjega leta zaživela v novi podobi.
Na današnji novinarski konferenci so predstavili projekt prenove, vizijo razvoja in pomen, ki ga ima prenovljena Cukrarna za prestolnico.
»To ne bo muzej, to bo platforma povezovanja, prikazovanja, ne samo razstavljanj, ampak prikazovanj v dramaturškem smislu, sodobne umetnosti na različne načine. Ta namreč danes potrebuje določeno infrastrukturo, ki ji omogoča, da udejanja svoja znanja, kreacije in napore,« je poudaril direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin.
Dodal je, da je prostoru vsajena želja, da bodo vrata Cukrarne na nek način presojala tudi o kakovosti, predvsem pa bo delovala v smeri povezovanja odprtega javnega prostora, iskali bodo tudi možnosti sodelovanja s tujimi umetniki in tako Ljubljano in njeno pomembno umetnost odprli tudi za tujino.
»Cukrarna, kakršno vidite danes, je predvsem del premišljene kulturne politike, ki znotraj Mestne občine Ljubljana sega že v leto 2008. Takrat smo napisali in sprejeli prvi strateški dokument, ki govori o strategiji razvoja kulture in kulturnih politikah v mestu,« je izpostavila Mateja Demšič vodja oddelka za kulturo ljubljanske mestne občine.
Projekt, težak skoraj 14 milijonov evrov
Skupna površina vseh prostorov meri 5600 kvadratnih metrov, od tega je kar 2500 kvadratnih metrov razstavnih površin.
Z gradnjo so začeli oktobra leta 2018, zaključili pa jo v nekaj manj kot treh letih. Spomladi tega leta so bila za projekt odobrena finančna sredstva v višini 13,5 milijona evrov, in sicer 10,8 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 2,7 milijona pa iz državnega proračuna, je povedala vodja službe za razvojne projekte ljubljanske mestne občine Meta Gabron.
Hiša temnih zgodb postaja vse svetlejša
Umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič je izpostavila naslednje: »Cukrarno imamo verjetno vsi v spominu kot hišo temnih zgodb, nesreče. Po drugi strani pa jo vidimo zelo oranžno, saj je tudi, ko je že propadala, spremljala v opečnati barvi. Ob prenovi je stavba postala bela. Arhitekti so mi rekli, da jo lahko razumem tudi kot platno, ki ga je treba zdaj poslikati.«
Dodala je: »Zgodbo želimo obrniti v svetlost, že z arhitekturo. Tudi z razstavnim programom želimo izpostaviti, da znotraj spominov vedno obstajajo tudi lepe točke in na to se je treba osredotočiti.«
Trenutno je v prostorih Cukrarne prva razstava z naslovom Čudovitost spomina, na kateri predstavljajo 15 različnih umetniških pozicij iz mednarodnega prostora, ki po besedah Gregoričeve govorijo o tem, kako nas spomini definirajo, kako so del nas, kako z njimi operiramo, na njih gradimo svojo prihodnost in na kakšen način spomine shranjujemo.
Vrata Cukrarne bodo za širšo javnost prvič odprta jutri, 23. septembra. Ob 19. uri bo prenovljene prostore otvoril ljubljanski župan Zoran Janković.
Kritike projekta izrazili v javnem pismu
Ob današnji novinarski konferenci pred odprtjem Cukrarne so iz iniciative Ljubljana Odprto Mesto pripravili javno pismo, v katerem se je 150 podpisnikov, med njimi številni strokovnjaki s področja kulture, arhitekture in urbanizma, kritično opredelili do projekta.
Med drugim so izpostavili naslednje: »Ljubljana, ki je bila od nekdaj mesto žive kulture, se spreminja v izpraznjeno mesto elitizma in potrošništva /.../ Cukrarna naj bi bila prostor za reprezentacijo umetnosti. Vprašanje pa je, katere umetnosti? Mestna občina Ljubljana namreč vzporedno s prenovo Cukrarne sistematično ukinja vse pogoje, v katerih lahko umetnost sploh nastaja.«
Navzoči na današnji novinarski konferenci so se na zapisano odzvali.
»Deljenje naukov, preden se nekaj sploh začne, se mi zdi rahlo problematično. Umetniške scene jaz ne bi tako rigorozno ločeval na odvisno in neodvisno. Vsak umetnik je in mora biti neodvisen. Če pa razstavlja v neki instituciji, pa to še ne pomeni, da je odvisen,« je povedal Peršin.
Demšičeva pa je dodala, da bi »bilo dobro, da počakajo, kaj bo pokazala vsebina in katera vsebina je tu dejansko prisotna«.
Starejše novice
