Danes 29-letni Matej Malenšek rolka že od leta 2002. »Navdušil me je fant, ki je zjutraj rolkal pred našo osnovno šolo, zdelo se mi je noro dobro. Očeta sem nahecal, da mi je v Hervisu kupil prvo rolko za 3000 tolarjev,« razlaga.
Ta hobi, ki mu je še danes izjemno predan, ga je že pred desetimi leti navdihnil za prav posebno ustvarjanje: lesene izdelke, oblikovane kar iz starih polomljenih rolk, ki bi sicer pristale na smetišču.
Rolkanje je še danes njegov ventil za sproščanje frustracij, čeprav pravi, da ta šport lahko posameznika včasih še bolj 'zafrustrira'.
»Vsi rolkarji smo takšni – ko nekaj ne gre, zlomimo desko in jo nekam zabrišemo,« se smeji Malenšek, ki je našel način, kako takšne deske rešiti pred popolnoma klavrno usodo.
Odpisanim deskam vdahne novo življenje
Temnolasec pravi, da je bila pot do oblikovanja lesenih izdelkov iz starih rolk precej naravna: »Mizarstvo je že dolgo očetov hobi, zato imamo doma od nekdaj konkretno 'hobi delavnico'. En kup orodja in strojev. Od malih nog sem mu tam pomagal. Ker sem tudi rolkal, mi je oče pomagal narediti skakalnice in podobno, tako da sem imel rolkarski poligon kar na domačem dvorišču.«
Do starih rolkarskih desk je imel vedno poseben odnos: »Polomljene deske sem vedno shranil nekje doma, težko mi jih je bilo vreči stran. Potem jih uporabiš za kakšno polico, obesiš na omaro …«
Kako pa je prišel na idejo, da bi jih predeloval v različne uporabne predmete? »Enkrat sem v Berlinu videl moškega, ki je imel v roki leseno držalo za kamero. Že od daleč sem opazil, da je narejena iz starih rolk,« razloži. To ga je navdušilo, zato se je takšnega ustvarjanja lotil tudi sam, imel pa je dvoje, za takšno ustvarjanje nujno potrebno: material in dragoceno znanje o obdelavi lesa.
Začel z lastnimi zalogami, ustvaril skupnost
Ko je z ustvarjanjem začel, je imel doma 15 desk. Zdaj jih ima po sto. A pot do takšnih zalog je bila dolga.
»Ko sem leta 2010 prišel v Ljubljano študirat elektrotehniko, sem začel kolegom, ki so rolkali, razlagati, kakšen je moj hobi. Šel sem do vsakega posebej in rekel: 'Naslednjič, ko zlomiš desko, je prosim ne zlomi čisto na sredini, saj mi ravno ta del pride najbolj prav', nato pa se dogovoril, da pridem po zlomljeno desko ali pa da mi jo kje pustijo,« danes razlaga Malenšek.
Tako je počasi ustvaril pravo malo skupnost, ki zanj zbira odpisane zlomljene rolke. Rolkarji poznajo njegovo zgodbo, v nekaterih prodajalnah z rolkami pa tistim, ki pridejo po novo desko, prodajalci povedo, da lahko staro pustijo kar v prodajalni in jim ob tem predstavijo Malenškovo idejo in delo.
Material, iz katerega so narejene rolkarske deske, je izjemno kakovosten. Gre za kanadski javor, Malenšek pa pravi, da je 95 odstotkov vseh desk na svetu narejenih iz tega lesa.
Posamezna deska je sestavljena iz sedmih plasti, večina med njimi pa ima vsaj eno plast barvno. Šele takrat, ko je deska nekoliko obrabljena, se pokažejo barve. Ob žaganju in brušenju pa se pokažejo zanimivi barvni vzorci, ki izdelke naredijo nekaj čisto posebnega.
Od obeskov za ključe do miz, vesel in namiznih svetilk
Večje izdelke Malenšek poskuša ustvariti večinoma iz starih desk, nekaterim izdelkom doda tudi druge vrste lesa, kako materiale kombinira, je odvisno od posameznega izdelka.
»Punca mi včasih reče, da barvno nič ne paše skupaj, ampak jaz ne morem izbirati, koliko modre je v določeni deski,« se smeji 29-letnik.
Začel je z majhnimi izdelki, kot so obeski, ki jih je podarjal prijateljem in družinskim članom, leta 2016 pa je imel na festivalu Urbano dejanje v Ljubljani svojo stojnico, tam se je zgodil tudi čisto prvi nakup.
»Na stojnici sem imel približno 20 obeskov, deset ogrlic in magnetke. Pa pepelnike sem tudi izdeloval. Grozno,« se v smehu spominja danes.
Nedavno ga je za izdelavo stotih kosov iz rolkarskih desk najelo avstrijsko podjetje, za svojega delodajalca je lani izdelal nagrado za izbiro najboljših sodelavcev. Izdelal je tudi številne pokale za slovenska rolkarska tekmovanja.
Raznoliki izdelki kot izziv
Proces ustvarjanja takšnih izdelkov je dolgotrajen, potrebne pa je kar nekaj spretnosti. »Delati poskušam tako, da uporabim čisto vse kose deske. Ne olajšujem si dela, recimo da bi uporabljal samo ravne dele deske. Pomembno je ravno to, da nekaj ustvariš iz kosov, ki jih nihče drug ne zna ali ne želi uporabljati,« pojasnjuje Malenšek.
»Poskušam ustvariti čim več različnih izdelkov, pomembno mi je tudi, da so uporabni. Vedno si postavljam meje in poskušam zlesti čeznje.«
Želi si, da bi njegove stranke razumele, koliko znanja, časa in truda je v izdelek vloženega, in da barv ni mogoče kar tako izbirati. Da so pogojene z materialom. Trudi se, da je izdelek vedno kakovosten in dobro izdelan. Najbolj ga prizadene, če nato naleti na medel odziv, ki ga recimo pospremi komentar. »Ne, saj je v redu, samo preveč je rumene.«
»Na družbenih omrežjih se trudim ustvarjati vsebine, prek katerih bi ljudje lahko razumeli, od kod to prihaja. Ampak to je težko razložiti v minuti,« poudarja. Ne gre namreč samo za to, da kos lesa vzame s police in ga obdela. Še preden sploh pride do kosa, ki ga želi obdelati, ima z iskanjem materiala za dva dni dela, izdelki pa so posledično dražji.
»Nekomu je izdelek všeč, a zanj bi plačal pet evrov. Tako ne gre,« ob tem odločno izpostavi Malenšek.
Vsem, ki si želijo začeti z ustvarjanjem nečesa čisto svojega, pa za to še niso zbrali dovolj poguma, 29-letnik svetuje: »Ni treba, da je vse do potankosti premišljeno vnaprej. Ti si tisti, ki narekuje tempo. Hitreje, ko narediš kakšno napako, prej se boš iz nje česa naučil,« in doda: »Ne omejujte se. Pot do uspeha ali končnega izdelka ni samo ena. Ali je dolga ali kratka, pa je odvisno od izkušenj.«