Kot smo že poročali, je nočni klub Tropicana v Šentilju, prejšnjo sredo okupiran s policijo. Skupaj s kriminalisti je tam preverjala sum kaznivega dogajanja zlorabe prostitucije.
Šlo je za zaključno akcijo dalj časa trajajoče kriminalistične preiskave s področja organizirane kriminalitete.
Mariborski kriminalisti so predstavili dosedanje ugotovitve. Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Beno Meglič je povedal, da so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so osumljenci izvrševali kazniva dejanja trgovine z ljudmi v dobro organizirani hudodelski združbi.
Vodja je bil 40-letni državljan Slovenije, ki je skupaj z ženo, 35-letno državljanko Dominikanske republike, vodil nočni lokal v okolici Maribora. Tega je z namenom izkoriščanja prostitucije najel od 63-letnega državljana Slovenije.
Pod pretvezo dela natakaric pridobila 38 žrtev
Za delo v lokalu sta osumljenca pridobila najmanj 38 različnih žensk, starih od 25 do 35 let, večinoma državljank Dominikanske republike. Žrtve so bile tudi državljanke Romunije, Srbije, Paragvaja, Hrvaške, Venezuele, Kolumbije, Ukrajine in Slovenije.
Osumljenci so izkoristili socialno-ekonomske razmere omenjenih žensk v matičnih državah, njihovo revščino, pomanjkanje socialne vključenosti in možnosti zaposlitve. Nekatere izmed žensk so novačili v izvornih državah s pretvezo dobro plačanega dela natakaric.
Osumljenci so poskrbeli za njihov prevoz v Slovenijo, jih nastanili na različnih lokacijah v Mariboru in okolici, od koder so jih člani hudodelske združbe vsakodnevno vozili v nočni lokal, kjer so nato organizirali prostitucijo.
S kriminalistično preiskavo je bilo ugotovljeno, da so se morale žrtve prostituirati v zato urejenih sobah vse dni v tednu v nočnem času. Cena prostitucije in z njo povezanih spolnih dejanj je bila vnaprej določena, in sicer 140 evrov za eno uro, 70 evrov za pol ure.
Žrtve pod stalnim nadzorom vodje hudodelske združbe, opravili tudi fiktivne poroke
Žrtve so morale ves denar, ki so ga prejele s prostitucijo, izročati članom hudodelske združbe, da so poplačale dolg, ki so ga imele zaradi potovanja iz njihove izvorne države v Slovenijo. Šele ko so to ta dolg poplačale, so začele dobivati svoj delež zaslužka.
Ženske so s prenehanjem prostitucije lahko prenehale šele, ko jim je hudodelska združba to dovolila oziroma takrat, ko so same pod pretvezo dobro plačanega dela natakaric privabile vsaj dve drugi ženski, ki sta nato morali izvajati prostitucijo.
Vodja hudodelske združbe je organiziral stalni nadzor žrtev, tudi preko video nadzora in jih na tak način prisili, da so mu bile vdane. S pomočjo drugih članov je nadzoroval žrtve tudi v njihovem prostem času. Brez njegovega dovoljenja niso smele zapuščati naslova bivanja.
Nekatere žrtve so zaradi pridobitve dovoljenja za prebivanje fiktivno poročili z državljani Slovenije. Tudi te žrtve so bile pod stalnim nadzorom in niso smele zapustiti stanovanja brez njihovih fiktivnih partnerjev.
Kljub vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, so z izvajanjem prostitucije v nočnem lokalu nadaljevali, je pojasnil Meglič.
V zaključni akciji aretirali peterico osumljencev, pripor le za eno osebo
Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Maribor so v zaključni akciji, 10. marca, odvzeli prostost petim osumljencem in na 13 lokacijah izvedli hišne preiskave.
S preiskavo je bilo ugotovljeno, da si je hudodelska združba z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 207.500 evrov.
Zaradi utemeljenega suma storitve 38 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, je bila podana kazenska ovadba zoper osem fizičnih in dve pravni osebi.
Pet osumljenih je bilo privedenih k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Mariboru, ki je po zaslišanju zoper eno osebo odredil pripor, zoper eno osebo ukrep javljanja na policijski postaji. Ostali trije osumljeni so bili izpuščeni na prostost. Trije izmed osumljenih do zdaj še niso bili obravnavani za kazniva dejanja.
Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je zadolžena kazen zapora od treh do 15 let in denarna kazen.
Kriminalisti zaznali tudi sum pranja denarja
Pri preiskavi so kriminalisti zaznali tudi utemeljene razloge za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Tega sta osumljena 40- in 36-letna člana hudodelske združbe. Kriminalisti s preiskavo kaznivega dejanja pranja denarja še niso zaključili.
Za kaznivo dejanje pranja denarja je zadolžena kazen zapora do petih let.
V zadnjih petih letih več kot 200 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi
Višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Damijan Roškarič je pojasnil, da je sta izkoriščanje prostitucije in spolne zlorabe najpogostejši obliki trgovine z ljudmi v Sloveniji. Značilno je, da z izvrševanjem teh dejanj ukvarjajo organiziranje kriminalne združbe, ki svojo nezakonito dejavnost skrivajo za različnimi zakonitimi dejavnostmi.
Kriminalisti ugotavljajo, da je Slovenija tranzitna država in hkrati tudi ciljna destinacija za žrtve trgovine z ljudmi. Tako je policija v zadnjih petih letih obravnavala več kot 200 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in več kot 200 žrtev tega kaznivega dejanja.
Roškarič dodaja, da ne zaznavajo, da bi bile Slovenke žrtve trgovine z ljudmi v drugih državah Evropske unije oziroma v tretjih državah. So pa žrtve znotraj Republike Slovenije. Gre predvsem za žrtve iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij. Storilci kaznivega dejanja namreč izkoriščajo predvsem ranljivost žrtve, ki se kaže v revščini.
Dodaja, da se žrtve v postopkih identifikacije same ne prepoznavajo kot žrtve trgovine z ljudmi in redko sodelujejo, kar otežuje klasično preiskovanje. Policija zato kazniva dejanja preiskuje tudi z uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov. Na tak način policija zbira dokaze, ki niso odvisni od sodelovanja žrtve. To so uporabili tudi v omenjenem primeru lokala v Šentilju.