Kako bodo politične stranke decentralizirale kulturo v Sloveniji? Kandidati razkrili konkretne načrte

| v Kultura Slovenija

Predvolilni pogovor O kulturi ob kavi s politiki o tem, kako bodo kulturne vsebine in sredstva bolje dosegla vse slovenske regije.

V uredništvu Ljubljanainfo smo pripravili predvolilni pogovor O kulturi ob kavi s predstavniki političnih strank o stanju in prihodnosti slovenske kulture. Posebno pozornost smo namenili decentralizaciji kulturnega delovanja, dostopnosti kulturnih vsebin v regijah ter podpori lokalnim in ljubiteljskim kulturnim skupnostim.

Pogovarjali smo se z Asto Vrečko, ministrico za kulturo in sokoordinatorico Levice; Dejanom Prešičkom, predsednikom sveta SD za kulturo in nekdanjim ministrom; Mojco Sojar, podpredsednico NSi; Alešem Novakom, vodjo strokovnega sveta za kulturo pri Demokratih; Ignacijo Fridl Jarc, predsednico kulturnega foruma SDS, ter Vesno Humar iz Gibanja Svoboda, državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Pilotni razpisi in kroženje kulturnih vsebin

Vrečko je pojasnila, da je ministrstvo za kulturo že izvajalo pilotne razpise za decentralizacijo:

»Pilotni razpisi za kroženje vsebin po Sloveniji so že bili uspešno izvedeni, občine so jih super zagrabile, zdaj pa se nadaljujejo z obnovo kulturnih domov in povezovanjem regij.«

Dodala je tudi pomen kulturno-umetnostne vzgoje in povezovanja rezidenc umetnikov po Sloveniji:

»Slovenija ima možnost, da deluje kot enovit organizem, povezujemo celo državo in omogočamo, da kultura doseže vse regije.«

Vrečko je opozorila, da so pilotni programi tudi inovacija na področju preventive in duševnega zdravja:

»Vse programi so na novo financirani, kultura in zdravje je nov razpis, ki je zelo uspešen in se izvaja po celi Sloveniji.«

Asta Vrečko, kulturna ministrica in sokoordinatorka Levice

Regionalizacija kot strateška usmeritev

Novak je predstavil idejo regionalnih kulturnih svetov:

»Sprva bi delovali kot posvetovalni organi, ki pripravljajo izhodišča za kulturne politike in model financiranja, kar omogoča kontinuiran razvoj kulture tudi izven Ljubljane.«

Humar je dodala, da je ključna finančna in organizacijska podpora lokalnim institucijam in nevladnim organizacijam:

»Politična podpora mora omogočiti materialno, organizacijsko in administrativno avtonomijo umetnikov in ustvarjalcev kulturnih vsebin, da lahko delajo.«

Aleš Novak, Demokrati

Ohranjanje in krepitev lokalne kulture

Prešiček je poudaril, da kultura deluje kot sistem:

»Kultura je sistem simbioze – od ljubiteljske kulture do profesionalnih institucij. Če investiramo samo v profesionalno, bo generacija ustvarjalcev izginila, ker ne bo občinstva in naslednikov.«

Sojar je poudarila pomen ljubiteljske kulture in folklore: »Največji delež ljubiteljske umetnosti ima glasbena umetnost, takoj za tem pa folklora. Ta kultura vzgaja poslušalce in gledalce za prihodnost.«

Dodala je tudi predlog za specializacijo gledališč, da bi obiskovalci vedeli, kakšne predstave lahko pričakujejo:

»Projekt bi približal kulturo tudi na višji nivo slovenskih nacionalnih gledališč, na primer gledališče v Kopru ali Mariboru, kjer bi obiskovalci vedeli, kakšno predstavo bodo dobili.«

Mojca Sojar, NSi

Investicije v infrastrukturo in trajnost

Fridl Jarc je opozorila na pomen zakonodaje in podpore lokalnim javnim zavodom:

»Treba je vlagati v kulturne domove, da bo lokalna kultura delovala kakovostno, hkrati pa zagotoviti tudi programska sredstva.«

Vrečko je dodala, da je ključno trajnostno upravljanje: »Bistvo ni samo obnoviti objekte, ampak zagotoviti, kdo bo upravljal kulturne domove in kako bo to trajno možno.«

Ignacija Fridl Jarc, SDS

Dostopnost kulture za vse

Humar je poudarila pomen vključevanja zamejskih Slovencev:

»Pomembno je, da se sredstva odpirajo tudi za Slovence v zamejstvu, da vrhunska slovenska umetniška produkcija pride tudi do naših rojakov po svetu.«

Vesna Humar, Gibanje Svoboda

Pogovor je pokazal, da vse stranke vidijo povečanje sredstev, podporo lokalni infrastrukturi in kompetencam kulturnih deležnikov kot ključ za uspešno decentralizacijo. 

Kultura naj bi bila trajnostno, horizontalno in dostopno organizirana – od ljubiteljske do profesionalne sfere, od majhnih krajev do prestolnice.

Kot je zaključil Prešiček:

»Politika je tukaj, da ustvari pogoje, da ta sistem lahko dobro in samostojno deluje. Politika ni tukaj, da bi odločala, katera predstava je dobra ali ne – politika omogoči, da kultura deluje.«

Dejan Prešiček, SD

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura