Na sceni se je pred 30 leti zaradi politične situacije ustvaril vakuum. Po eni strani se tuji glasbeniki ogibali slovenskim odrom - izjema je Bob Dylan, ki je v Ljubljani nastopil dva tedna pred osamosvojitvijo, po drugi je vsa glasba, ki je prihaja s področja bivše skupne države postala manj privlačna, takrat izjemno vpliven MTV (Music Television) je v večini gospodinjstev ostal dostopen uro ali dve na dan, domači radijski eter pa je bil sestavljen zvečine iz nacionalnih programov in minimalnega števila komercialnih postaj.
Fokus javnosti se je tako osredotočil na domače dvorišče. Mnoge skladbe še danes slišimo, kar poraja vprašanje ali je takrat nastajalo več boljše glasbe ali gre le pogled skozi varljivo lupo nostalgije.
Črna kitara – Vlado Kreslin
10. junija 1991, dobra dva tedna pred osamosvojitvijo, je na Bežigrajskem stadionu prvič pri nas nastopil Bob Dylan. Predskupina so bili Martin Krpan, popularni rockerji s prefrigano subtilnimi političnimi besedili, ki so tam odigrali svoj zadnji koncert kariere.
Istega leta je njihov pevec Vlado Kreslin izdal svoj solistični prvenec Namesto koga roža cveti, na katerem se ob treh neobjavljenih komadih Krpanov in zimzeleno nosilno skladbo najde tudi ponarodela Črna kitara.
V meni je California - California
Kranjska pop rock zasedba je nastala 1990 in v istem letu izdala album V meni je California. Naslovna skladba je produkcijsko ujela aktualni trend svetovne pop produkcije in s huronskim refrenom (podobnim Never Say Goodbye od Bon Jovi) nekako povzela nostalgijo in hrepenenje za življenjem na Zahodu, o katerem je takrat sanjala večina države.
»Power balado« še danes lahko redno slišite na radijskih valovih.
Objemi me - Chateau
Velenjski Chateau so nase opozorili že 1987 z Ne laži mi, širša javnost pa je zanje zvedela preko balade Objemi me, s katero so zmagali na Pop delavnici 1991. Leto pozneje je izšel istoimenski album, v naslednjih dveh letih pa še dva naslova: Avantura in Mlinar na Muri.
Slednji je z dvema »poslovenjenema« hitoma, Lola (The Kinks) in naslovno skladbo (predelavo Boat on the River zasedbe Styx) skupini prinesel največ uspeha. Konec desetletja so se po nekaj rošadah razšli in za krajši čas vnovič zbrali 2008.
Tih deževen dan – 1 X Band
Hrvaška zasedba Riva je 1989 v Lucernu prinesla prvo in edino zmago bivši skupni državi na Eurosongu, kar je pomenilo, da se je naslednji izbor odvijal v Zagrebu, kjer nas je zastopala Tajči s Hajde da ludujemo. Zdaj samostojna Slovenija pa se je na Eurosongu prvič predstavila 1993 s skladbo Tih deževen dan zasedbe a 1 x Band.
Še danes popularna skladba, ki je nastala leta 1991, se je na Irskem odrezala slabo, z Dansko smo si delili 22. mesto med 25 tekmovalnimi skladbami.
Šum na srcu – Andrej Šifrer
»Rad bi ti pel kot Jackson Browne, a šum na srcu me bo izdal...« Andrej Šifrer je svoj peti album leta 1990 posnel v Nashvillu, prestolnici country glasbe in ploščo obarval s tipičnim ameriškim zvokom. Med sodelujočimi vrhunskimi glasbeniki se je znašel tudi legendarni Charlie Musselwhite na orglicah.
Šifrerju se je sprva zdelo, da je album nekomercialen, ko pa je publika zagrabila Hiti počasi, predelavo Take it Easy zasedbe The Eagles in Šum na srcu, pa je ploščo pokupilo 90.000 poslušalcev.
Samo milijon nas je – Agropop
Agropop so bili sprva zafrkantski projekt Aleša Klinarja, sicer klaviaturista zasedbe Martin Krpan, a jih je dober odziv radijskih postaj in občinstva hitro transformiral v profesionalni bend. Zvočno so imeli več skupnega z narodno zabavnim popom kot rockom Martin Krpan, ponarodela Samo milijon nas je pa je album Z Agropopom za domovino naprej (1987) pognala preko številke 100.000 prodanih izvodov.
Kompilacija hitov Misliš, da sem seksi? iz leta 1991, je skladbi podaljšala popularnost, tudi zaradi patriotskega besedila, zahvaljujoč kateremu se je na veliko vrtela skozi prva leta samostojnosti.
Na Šmarno goro – U'redu
Preden je Magnifico postal Magnifico, je prve diskografske korake naredil v odpuljeni ljubljanski zasedbi U'redu. Diskografski prvenec iz leta 1990 je vključeval osem funky skladb, med katerimi sta se na radijskih valovih zaplavali dve: predelava legendarne Male terase in avtorska Na Šmarno goro, v kateri je že opaziti njegov pronicljiv smisel za humor, ki je zaživel na prvi solistični plošči Od srca do srca, izdani tri leta pozneje.
Rockerji – Šank Rock
Velenjska zasedba je ob vstopu v novo desetletje tigraste pajkice zamenjala z kavbojkami in črnim usnjem ter si koncertno promocijo tretjega albuma Jaz nimam noč za spanje zastavila nadvse ambiciozno: večjo odrsko produkcijo so prevažali od koncerta do koncerta, kar takrat pri nas ni počel skoraj nihče.
Največ pozornosti je pritegnila skladba Rockerji, ki jo je avtorsko podpisal Aleš Klinar, spot pa je posnet na odru s prej omenjeno produkcijo.
Čakaj me – Lačni Franz
Mariborski Lačni Franz so si od začetka osemdesetih priborili poslušalstvo širom urbanih središč bivše Jugoslavije zahvaljujoč eklektični novovalovski godbi na eni in duhovito pronicljivimi metaforičnimi teksti Zorana Predina na drugi.
Odhod kitarista Ota Rimeleta in prihod Milana Prislana je na šestem studijskem albumu slišen v izrazito komercialnem zvoku plošče Sirene tulijo (1987), ki je navrgla kontraverzno, a v času osamosvojitve zelo popularno različico Prešernove Zdravljice, ki so jim jo pomagali odpeti Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Boris Cavazza in Jani Kovačič, največji hit pa je (p)ostala balada Čakaj me, ki je še danes železen repertoar tako Predinovih kot bendovskih koncertov. Ročno animirani spot je še danes osupljiv:
Slovenski mornar – Nace Junkar
Do zmage na Melodijah morja in sonca 1990, je bil Nace Junkar skoraj že veteran slovenske zabavne glasbene scene. Šolan operni pevec je hkrati služboval v Ljubljanski operi in si vzporedno gradil solistično kariero v sferi zabavne glasbe. Avtor njegove največje uspešnice Slovenski mornar je Oto Pestner.
Ne bom ti lagal – Pop Design
Pop Design so bili do četrtega albuma na nezaustavljivi poti do statusa najpopularnejšega benda v manjših krajih Slovenije. Vili Resnik je v bendu že na prejšnji plošči Cerkev domača uspešno zamenjal popularnega Mirana Rudana in neutrdno koncertiranje je začelo prinašati bogato letino.
Ne bom ti lagal je bila megauspešnica prvega leta samostojnosti, njihova popularnost je bila tolikšna, da so se pogumno odpravili snemat angleško ploščo na drugo stran velike luže, a v Ameriki posneti Dreams po pričakovanju ni zaintrigiral tamkajšnje javnosti.
Je rekla ne – Don Mentony Band
Ljubljanska blues rock / boogie zasedba Don Mentony Band, ki jo je vesoljna Slovenija poznala predvsem po zafrkantski Dobri mrhi, na tretjem albumu Rad bi bil baraba, pa je osrednji mikrofon prevzel kitarist Janez Zmazek Žan.
Na plošči je njihove druga uspešnica Je rekla ne, eden najbolj predvajanih štikelcev osamosvojitvenih let.
Across the Universe - Laibach
Nikoli dolgočasni Laibach so opaznejši preboj na mednarodni sceni dosegli 1987 z albumom Opus Dei, dve leti pozneje pa s podobno produkcijo »laibachizirali« Let it Be, zadnji studijski album Beatlov.
Obsežna svetovna turneja je vključevala nekaj nastopov po Sloveniji, vokal za Across the Universe pa je posnela Anja Rupel. Paul McCartney je pozneje album Let it Be celo vrtel kot intro za svoje koncerte.
Repubica Palma de Cocco – Iztok Mlakar
Iztok Mlakar je (p)ostal takšen unikum na slovenski glasbeni sceni, da ga je nemogoče spregledati v našem zborniku, čeprav je prvenec Štorije in baldorije izšel šele julija 1992, celo leto po osamosvojitvi. Hudomušna besedila njegovih šansonov, oplemenitena z pridihom lokalnega goriškega dijalekta mu je prinesel številne nagrade in široko običinstvo, katerega pa še danes redko razveseli, saj nastopa le občasno in to le na ekkluzivnih intimnih prizoriščih.
Tole je skladba, ki se je s prvenca najbolj prijela ...
Daleč stran – Panda
Zasedba Panda je »otrok« klaviaturista Andreja Pompeta, ki je edini ustanovni član v še delujoči zasedbi. Pompe je Pando ustanovil po štirih albumih jazz rock zasedbe Predmestje in za mikrofon postavil Suzano Jeklič, s katero je bend doživel največ komercialnega uspeha.
Člani in vokalistke so se po njenem odhodu redno menjavali, največja uspešnica pa ostaja Daleč stran, izdana leta 1990 na drugem albumu V vročici noči.
Jernej Vene / Val 202
»Takrat je bil dostop do glasbe čisto drugačen kot danes. Poleg Radia Ljubljana (pozneje Slovenija), Radia Glas Ljubljane in Radia Študent, v Ljubljani ni bilo drugih postaj. Po Sloveniji so delovale lokalne postaje, večinoma pod okriljem Radia Ljubljana (Lendava, Maribor, Koper). Deloval je tudi Murski val in še nekaj drugih radiev. Glasba se je predvajala z vinilk in trakov ter zelo redkih CD-jev. Prisotnost domače glasbe v radijskih programih je bila odvisna od volje in znanja glasbenih urednikov. Domača scena je obsegala rock, pop, popevke, hard rock, alternativo, več ali manj tako kot danes. Kar nekaj let je vsaj v delu populacije vladal odpor do glasbe iz bivše skupne države. Iz vsakega obdobja na dolgi rok preživi nekaj glasbe vseh slogov, mnogokrat niti ne po zaslugi kvalitete, ampak pogostega predvajanja ali izvajanja v živo.«