Naša prestolnica ima številne bralne kotičke, ki vam poleti krajšajo prosti čas. Izbrali smo pet lokacij, kjer lahko v miru berete svoje najljubše knjige.
1. Park Tivoli
Največjo enoto Knjižnice pod krošnjami v prestolnici najdemo ob tivolskem ribniku, ki je bil nekoč drsališče, danes pa je odlična tarča za utrujene oči.
Tukaj se nahaja tudi polička Planet Zemlja z izbrano literaturo o ekologiji in podnebni krizi, ki jo vzpostavljajo skupaj z Mladimi za podnebno pravičnost.
2. Botanični vrt
Vrt domovinske flore visoke šole ali Botanični vrt Univerze v Ljubljani je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Začetki tega gaja segajo že v čas Ilirskih provinc.
Nič čudnega ni, da se je v družbi več kot 5000 rastlinskih vrst iz vseh kotičkov sveta na policah knjižnice zaredila samo kvalitetna lirika. Bralni kotiček pod krošnjami sveta ob vrtu cvetočih preprog je oaza sanjarjenja in je namenjen sladokuscem. Pričakuje vas izbrana bera vsega po malo.
3. Trnovska plaža
Na tem kraju se je začela zgodba Knjižnice pod krošnjami. Med vrbe zasidrani Plečnikov Trnovski pristan je bralni azil za duše, ki se rade umaknejo mestnemu vrvežu in zaživijo ob pogledu na ples Ljubljanice.
Za branje priporočajo tudi prostorne klopi, na katerih lahko poležavate ob vodi tako kot v časih, ko so se na bregu Ljubljanice še kopali. Tukaj berejo tudi elektronsko. Za to enoto skrbi ekipa prostovoljcev.
4. Argentinski park
Bujne krošnje v Argentinskem parku, bližina igral in dišeče kave, so priročno počivališče za vse urbane počitkarje. Ameriška Knjižnica pod krošnjami s četico knjig ameriških avtorjev in literature o ameriški kulturi se je preselila.
Ta bralni otok je dvojezičen – knjige ponuja v slovenskem in angleškem jeziku. Branje v Ameriški knjižnici podarja Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani.
5. Plečnikova hiša
Arhitektu Jožetu Plečniku se je v pritlični hiši v Trnovem, kjer je v zasebnosti ustvarjal ter živel odmaknjeno in samosvoje življenje, porodila marsikatera ideja. Plečnikov dom je bil razglašen za spomenik državnega pomena, prenovljen pa je svoja vrata odprl septembra 2015.
Za hišo, v kateri je mojster ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti leta 1957, je čudovit in edinstveno oblikovan vrt. Arhitektu je služil kot prostor navdiha in počitka, že nekaj poletji pa je pod njegovimi krošnjami zasidrana tudi knjižnica, ki nudi oddih ob poeziji, leposlovju in knjigah s področja arhitekture.
Starejše novice
