Gibanje za podnebno pravičnost ob obletnici poseka drevesa na Rožniku opozarja na kršitve naravovarstvene zakonodaje.
Pred Mestno hišo so se danes opoldne zbrali predstavniki Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in občanov Mestne občine Ljubljana.
Aktivisti že več kot leto dni bijejo bitko proti Mestni občini Ljubljana, ki je naročila posek velikega števila dreves v Tivoliju, Rožniku in Šišenskem hribu ter na Grajskem griču.
Neustavno početje
V svojem nagovoru javnosti so izpostavili svoje ogorčenje nad »eklatantnim kršenjem okoljevarstvene zakonodaje«. Posebej jih je zmotila odločitev inšpektorata, ki se je postavil na stran mestne občine.
Prizadevajo si predvsem za bolj vključujočo debato.
Nadalje so povedali še, da ne morejo razumeti, kako je lahko inšpektorat prižgal zeleno luč množičnemu poseku, ko pa je ta v grobem nasprotju tako z zakoni kot z Ustavo. Kršena naj bi bila 67. in 73. člen najvišjega pravnega akta, menijo.
73. člen
(varovanje naravne in kulturne dediščine)
Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Problematične invazivne rastline
Velike težave izvirajo iz množičnega odstranjevanja rastlin tudi zato, ker to povzroči razmah invazivnih rastlinskih vrst.
Aktivisti za podnebno pravičnost se zdaj podajajo v nov boj: ustaviti želijo posek dreves na Grajskem griču.
»Ljudje imajo pravico vedeti, kaj se dogaja z našim gozdom. Mestni gozd je naš in ne pristajamo na takšno početje.«
Po besedah protestnikov naj bi jih mestna občina želela diskreditirati s tem, da je ustanovila posvetovalno komisijo, ki naj bi odločala o dopustnosti in obsegu odstranitve dreves - a ta komisija bo bolj kot ne »brezzobi tiger,« ki bo služil zgolj enemu namenu - prižiganju zelene luči za konec zelene Ljubljane.
