Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja.
Avstrija je na nadzor na meji z Madžarsko in Slovenijo kljub schengenskemu območju začela izvajati novembra 2017, pri čemer je kot razlog navedla teroristično grožnjo. Nato je nadzor ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.
Maja je Evropsko komisijo obvestila, da ponovno podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Kakšni so razlogi za takšno odločitev, smo preverili pri veleposlaništvu Republike Avstrije.
Akterji organiziranega kriminala izkoriščajo begunske in migracijske poti
»Ukrep podaljšanja nadzora na mejah s Slovenijo in Madžarsko od 12. maja 2022 dalje je bil uveden na podlagi ocene aktualnih ogroženosti,« pojasnjujejo.
Navajajo, da so glavni dejavniki te ocene ogroženosti poleg stalnih migracijskih tokov proti Evropi in sekundarnih migracij znotraj schengenskega prostora tudi izzivi povezani z begunskimi tokovi v Evropsko unijo zaradi ruskega napada na Ukrajino.
»Pri tem potencialno grožnjo ne predstavljajo ukrajinski begunski, ampak razni islamisti, džihadisti in tuji teroristični borci taki imenovani Foreign Terrorist Fighters (FTF) ter akterji organiziranega kriminala, ki znane begunske in migracijske poti zlorabljajo za nezakonito trgovino z orožjem in ljudmi ter za druge hude oblike kriminala,« dodajajo.
Ukrepi na meji se izvajajo čim bolj obzirno, da bi čim manj obremenili pretok oseb in blaga
»Za Avstrijo je neoviran pretok ljudi in blaga še posebej pomemben v času poletnih počitnic in potovanj,« pojasnjujejo na avstrijskem veleposlaništvu.
»Zato se ukrepi na meji izvajajo čim bolj obzirno, da bi čim manj obremenili pretok oseb in blaga,« dodajajo: »V ta namen obstaja tesno sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi policijskimi organi.«
Ministrstvo za notranje zadeve: Stanje na meji nedopustno
Tudi ministrstvo za zunanje opozarja, da nadzor na slovensko-avstrijski meji ni utemeljen in je zato neupravičen.
»Slovenija na različnih ravneh v okviru Evropske unije in tudi na dvostranskih srečanjih opozarja na nedopustno stanje o nadzoru na meji med Slovenijo in Avstrijo,« so za Ptujinfo pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.
»Slovenija načelno ne nasprotuje začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli proporcionalnosti in nujnosti, predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi,« pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Na ministrstvu dodajajo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in – kot je nedavno ugotovilo Sodišče Evropske unije – tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.
Mejne kontrole nepotrebne, otežujejo prehod delavcem
Kakšno je stališče obmejnih občin do avstrijskega nadzora smo preverili na občini Šentilj in Gornja Radgona.
»Menimo, da so mejne kontrole tako kot se izvajajo v sosednjih državah v celoti nepotrebne in v nasprotju s temelji Evropske unije, ki govorijo o prostem pretoku blaga in ljudi,« so za Ptujinfo povedali na občini Gornja Radgona.
Župan Stanislav Rojko pravi, da so takšni ukrepi potrebni zgolj v času izrednih razmer.
Podobno stališče zavzemajo na občini Šentilj, kjer izpostavljajo težave, ki jih kontrole predstavljajo za delavce migrante.
»Mejnih kontrol ne odobravamo, saj je našem območju kar nekaj dvolastnikov zemljišč ter delavcev, ki prehajajo mejo zaradi opravljanje dela ter jim mejne kontrole časovno otežujejo prehode,« so jasni.
Zapiranje mej ni v duhu dobrih medsosedskih odnosov
Na radgonski občini dodajajo, da zapiranje mej gotovo ni v duhu dobrih medsosedskih odnosov.
»Ukrepi na mejnih prehodih in sploh kontrolah prebivalstva morajo biti sorazmerni s stopnjo ogroženosti,« so jasni.
Menijo, da na nivoju Evropske unije to ni usklajeno in da bi razlogi za izjemne kontrole na meji morali biti bolj dorečeni: »Države članice Evropske unije, pa bi lahko zgolj izjemoma zlasti pa znotraj schengenskega okvirja izvajale neposredni nadzor na sami meji.«
Dodajajo, da ta ne bi smel trajati več kot 30 dni od ocene posamezne države, da je varnostna situacija taka, da zahteva poostren nadzor državnih mej znotraj Evropske unije.