Jesensko enakonočje ali ekvinokcij bo v nedeljo, 22. septembra. Beseda ekvinokcij izhaja iz latinščine, kjer beseda »aequus« pomeni enako, »nox« pa noč. Navezava obeh besed pomeni enakonočje.
Kaj se dogaja ob enakonočju?
Albin Gradišnik iz Vremenske postaje na Krčevini pri Vurbergu pove, da se sonce ob enakonočju na nebu navidezno nahaja točno nad ekvatorjem. Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga (12 ur dneva in 12 ur noči). To pa se v praksi ne zgodi, razloži.
Sončni vzhod dne 22. septembra 2024 je ob 6:45, zahod pa 18:55. Dan je tako daljši od noči za 10 minut, podobno kot je bilo ob pomladanskem enakonočju. Dan in noč bosta enako dolga šele 25. septembra 2024 (vzhod: 6:48 - zahod: 18:48), vendar bomo takrat že nekaj dni v jeseni.
Kako lahko mi, kot opazovalci Sonca, opazimo, kdaj se začne jesen?
Če poleti opazujemo vzhod in zahod Sonca opazimo, da Sonce poleti ne vzhaja točno na vzhodu in tudi ne zahaja točno na zahodu, ampak vzhaja že prej na severovzhodnem delu obzorju in zahaja kasneje na severozahodnem delu obzorja.
Čim bolj se bliža jesen tem bolj se Sonce približuje dejanskemu vzhodnemu in zahodnemu obzorju.
Okrog 23. septembra Sonce vzide okrog azimuta 90 stopinj (na vzhodu) in zaide okrog azimuta 270 stopinj (na zahodu), kar ima za posledico, da je dan dolg 12 ur in tudi noč 12 ur. Se pravi jesen se začne takrat, ko je dan dolg 12 ur.
Vendar teh 12 ur v naravi ni tako preprosto izmeriti. Eden od razlogov je Zemljino ozračje, ki povzroča lom svetlobe, kar ima za posledico, da vidimo Sonce malenkost drugje, kot je v resnici, pove Gradišnik.
Ob vzhajanju Sonca ga vidimo že nad obzorjem, čeprav v resnici še ni vzšlo, pri zahajanju pa ga vidimo še nad obzorjem, čeprav je v resnici že zašlo. Že to navidezno povzroča približno štiri minute razlike v dolžini dneva.
Takšen lom svetlobe lahko opazovalec na Zemlji vidi tudi, ob določenih pogojih, ob popolnem Luninem mrku. Pojav se imenuje Selenelion, ko sta vidna tako Sonce in Luna, ki sta narazen, v iztegnjenem kotu (180 stopinj), na samih obzorjih, pa čeprav je Zemlja v sredini in Luno dejansko popolnoma zakriva, tako da v resnici Lune ne bi bilo mogoče videti.
Naslednja težava ob meritvi je, ker Sonce 22. septembra 2024 ne bo v zgornji kulminaciji (na najvišji točki nad obzorjem, ko bo prečkalo poldnevnik opazovalca) ob 13.00 po srednjeevropskem poletnem času, ampak že ob 12:50, saj Sončni čas in standardni čas ne tečeta enako.
Leto 2024 je tudi prestopno leto, kar še dodatno zaplete zadevo.
Za določitev začetka jeseni uporabimo matematiko
Kdaj natančno se začne jesen lahko ugotovimo po koordinatni legi Sonca in pravi epohi. To je takrat, ko je rektascenzija Sonca 12 ur, ekliptična longituda Sonca je 180 stopinj, deklinacija pa 0 stopinj.
Ob pogledu literature in spletnih strani najdemo različen čas začetka jeseni. Gradišnik za izračun rektascenzije, ekliptične longitude in deklinacije Sonca uporabi namizni program Stellarium in spletno stran Heavens Above.
Če vzamemo epoho J2000,0 dobimo rezultat, da se jesen začne 22. septembra 2024, ob 23:12. Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles.
Ampak to ni pravi čas začetka jeseni. V teh 24 letih so se koordinatne lege nebesnih teles spremenile, zato bo potrebno upoštevati trenutno epoho.
Po trenutni epohi ugotovimo, da se jesen začne 22. septembra 2024, ob 14:44, po srednjeevropskem poletnem času.
Jesen bo »trajala« 89 dni in dobrih 19 ur, oziroma štiri dni manj kot poletje.
Obdobje jeseni se torej začne, 22. septembra 2024, ob 14:44 in konča 21. decembra 2024, ob 10:20.