Dan znanosti, ki ga Slovenija praznuje 10. novembra, je vezan na obletnico smrti razsvetljenca Žige Zoisa. Umrl je leta 1819 v Ljubljani, kjer je živel večino življenja. Poiskali smo, kje v mestu ga lahko še najdemo.
Zois se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu, dve leti pozneje pa se je družina preselila v Ljubljano. Bil je zemljiški gospod, industrialec, trgovec in naravoslovec, predvsem pa mecen slovenske kulture.
Literarni zgodovinar Luka Vidmar z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ob 200. obletnici Zoisove smrti po poročanju RTV Slovenija njegovo vlogo strnil v en stavek: »Brez njega ne bi bilo ne Linharta, ne Vodnika ne Kopitarja.«
Palača na Bregu, kjer so se zbirali razsvetljenci
Državnik praznik lahko izkoristite za sprehod po mestih v Ljubljani, kjer so Zoisove sledi najbolj očitne. Prva postaja je Zoisova palača na Bregu 22 ob Ljubljanici. Zgradili so jo z združitvijo več hiš, gradnjo je začel Zoisov oče Michelangelo, dokončal pa Žiga.
»Med letoma 1780 in 1819 je bila njegova palača na Bregu zbirališče slovenskih razsvetljencev,« so zapisali v Literarnem atlasu Ljubljane, ki ga pripravljajo na istem inštitutu. Med njimi so bili Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Jernej Kopitar, ki je bil pri Zoisu tudi knjižničar in je skrbel za njegovo zbirko mineralov.
Zois je bolehal za protinom, od leta 1793 je imel ohromele noge. Po stanovanju se je vozil s stolom na kolesih, ki ga je zasnoval sam in je danes v Mestnem muzeju Ljubljana, po letu 1797 pa stanovanja ni več zapustil.
Na fasadi palače je desno od vhoda bronasti doprsni kip Mirsada Begića iz leta 1993, levo pa kamnita plošča z napisom Zois. Na dvoriščni strani je vzidana njegova nagrobna plošča. Palača ima danes več lastnikov.
Cesta na mestu jarka in Plečnikova piramida
Zoisova cesta teče po nekdanjem jarku ob mestnem obzidju, ki ga je dal Zois zasuti. Ob njenem robu stoji Zoisova spominska piramida iz grobo obdelanih kamnitih blokov, ki jo je leta 1927 ob ureditvi ceste zasnoval arhitekt Jože Plečnik.
Nedaleč stran, ob današnji Prešernovi cesti med Rimsko cesto ter Igriško in Veselovo ulico, je bil Zoisov vrt.
Zois je leta 1785 kupil več kot tri hektarje zemljišč in uredil park s približno 2500 drevesi, ki ga v Literarnem atlasu Ljubljane označujejo kot »prvi botanični vrt v Ljubljani«. Vrt je prodal leta 1817, danes pa je območje pozidano.
Minerali in knjige v muzeju in knjižnici
Po Zoisovi smrti sta njegova knjižnica s približno 4000 knjigami in zbirka mineralov prešli v Prirodoslovni muzej Slovenije in Licejsko knjižnico, predhodnico današnje Narodne in univerzitetne knjižnice.
V zbirki je tudi mineral zoisit, ki ga je za Zoisa našel njegov iskalec mineralov Simon Prešern.
»Kot dober poznavalec mineralov je Zois ugotovil, da gre za nov, do takrat še povsem neznan mineral,« so zapisali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Ime je mineral dobil leta 1805.
V muzeju je tudi Zoisov doprsni kip Dore Novšak iz leta 1971, njegove portrete A. J. Herrleina pa hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana in Narodni in univerzitetni knjižnici.
Grob, ki ga ni več
Zois je bil slovesno pokopan na pokopališču pri sv. Krištofu, ki je bilo v rabi med letoma 1780 in 1906. Njegovi posmrtni ostanki so po navedbah Literarnega atlasa Ljubljane verjetno ostali pod območjem današnjega Gospodarskega razstavišča ali bližnjih stavb, nagrobno ploščo pa so prenesli na dvorišče palače na Bregu.
Na Žalah sicer stoji kamnito nagrobno znamenje iz leta 1844, ki pa je bilo narejeno za Zoisovega nečaka Karla. Po navedbah atlasa to ustvarja napačen vtis, da je tam pokopan Zois.
Zoisovo ime nosijo tudi najvišje državne nagrade za znanost. Letos so jih podelili v nedeljo v Cankarjevem domu, Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat.
