Postavljajo jih ob cestah, pločnikih in kolesarskih stezah, a niso zanemarljiv strošek.
Ob cestah, na pločnikih, ob kolesarskih stezah in drugih javnih površinah v Ljubljani stojijo številni kovinski stebrički, s katerimi občina omejuje dostop motornih vozil in preprečuje nepravilno parkiranje.
Njihovo postavljanje je v preteklosti sprožilo tudi pomisleke nekaterih prebivalcev in kolesarjev, predvsem zaradi vpliva na varnost in dostopnost javnega prostora.
Koliko pa postavljanje teh na videz preprostih elementov pravzaprav stane?
Odgovor smo našli med dokumenti ljubljanskega mestnega sveta. Svetniški klub SDS je junija letos občini posredoval vprašanja o nabavi, izbiri dobaviteljev, postavljanju in vzdrževanju količkov ter drugih fizičnih ovir na javnih površinah.
Mestna občina Ljubljana je v odgovoru razkrila stroške in število nameščenih stebričkov za vsako leto posebej, priložila pa je tudi seznam lokacij.
V petih letih več kot 376 tisoč evrov
Iz uradnih podatkov izhaja, da je Mestna občina Ljubljana za nabavo in namestitev zapornih stebričkov v obdobju od leta 2021 do konca leta 2025 skupno namenila 376.569,58 evra z DDV.
Stroški so se skozi leta povečevali.
Leta 2021 so znašali 46.019,32 evra, leto pozneje 46.978,64 evra, leta 2023 pa že 71.250,57 evra.
Leta 2024 je občina za nabavo in postavitev stebričkov odštela 98.997,97 evra, leta 2025 pa 113.323,08 evra.
V primerjavi z letom 2021 se je tako letni znesek več kot podvojil.
V zadnjih dveh letih največ novih stebričkov
Občinska dokumentacija poleg stroškov razkriva tudi število nameščenih stebričkov.
Leta 2021 jih je bilo po priloženih preglednicah nameščenih 335, leta 2022 jih je bilo 253, leta 2023 pa 391.
Število se je nato občutno povečalo. Leta 2024 je bilo nameščenih 676 stebričkov, leta 2025 pa 767.
Seštevek podatkov kaže, da je bilo v petletnem obdobju na različnih javnih površinah v Ljubljani nameščenih 2422 zapornih stebričkov različnih vrst.
V dokumentaciji so navedeni manjši in večji stebrički, navadni železni stebrički s kapico ter nerjavni stebrički.
Kje vse so jih postavljali?
Seznami, priloženi odgovoru občine, kažejo, da so stebričke nameščali na številnih ulicah in cestah po Ljubljani.
Med lokacijami, navedenimi v preglednicah za posamezna leta, so Celovška cesta, Dunajska cesta, Tržaška cesta, Šmartinska cesta, Slovenska cesta, Zaloška cesta, Kardeljeva ploščad in številne manjše ulice.
Na nekaterih lokacijah je šlo za posamezne stebričke, drugod za postavitev več deset elementov.
Občina je na različnih območjih nameščala tako manjše kot večje zaporne stebričke, namenjene omejevanju dostopa vozil do določenih površin.
Različne vrste in obseg izvedenih del pomenijo tudi, da iz skupnega zneska ni mogoče neposredno določiti enotne cene posameznega stebrička.
Kdo odloča o postavitvi in kdo opravlja dela?
V odgovoru mestnim svetnikom je občina pojasnila, da je za odločanje o postavitvi količkov in drugih podobnih fizičnih ovir pristojen Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet.
Vrste stebričkov, njihove tehnične lastnosti, materiali in oblikovanje se določajo na podlagi Kataloga cestne opreme in uličnega pohištva, ki predvideva ustrezne rešitve za urejanje javnega prostora.
Občina je razkrila tudi, kdo opravlja dobavo in montažo.
Po njenih navedbah je v obravnavanem petletnem obdobju količke in primerljive elemente dobavljalo ter nameščalo podjetje KPL, ki dela izvaja kot koncesionar.
Dobava in montaža stebričkov se po občinskem pojasnilu nista izvajali na podlagi posameznih javnih naročil, okvirnih sporazumov ali letnih pogodb, temveč v okviru koncesijskega razmerja za vzdrževanje javnih površin oziroma občinskih cest.
Stroški vzdrževanja niso posebej razčlenjeni
Mestni svetniki so občino vprašali tudi, ali vodi evidenco odstranjenih, poškodovanih oziroma zamenjanih stebričkov in koliko stane njihovo vzdrževanje.
Občina je pojasnila, da se stanje urbane opreme spremlja redno, potrebni posegi pa se evidentirajo v okviru izvajanja koncesijske službe.
Stroški rednega vzdrževanja, popravil in nadomeščanja so po občinskih navedbah vključeni v splošne proračunske postavke za vzdrževanje cestne infrastrukture.
V odgovoru tako ni ločenega finančnega pregleda, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, koliko dodatnega denarja je bilo v obravnavanem obdobju namenjenega izključno popravilom in zamenjavam poškodovanih stebričkov.
Že v preteklosti sprožali polemike
Postavljanje količkov na ljubljanskih prometnih površinah je že večkrat vzbudilo pozornost javnosti.
O pomislekih glede njihove umestitve smo na Ljubljanainfo poročali večkrat, tudi junija 2025, ko so nekateri kolesarji opozarjali, da lahko stebrički ob kolesarskih površinah pomenijo nevarnost.
Po drugi strani občina z njihovo postavitvijo preprečuje dostop vozil na površine, ki niso namenjene motornemu prometu, ter omejuje nepravilno parkiranje.
Ob tem se zastavlja tudi vprašanje prometne kulture
Če bi vsi vozniki dosledno spoštovali prometna pravila in zelena območja ter površine, namenjene pešcem ter kolesarjem, puščali proste, bi bila potreba po tovrstnih fizičnih ovirah verjetno precej manjša.
Tako pa občina tudi z njihovo postavitvijo poskuša preprečevati ravnanja, ki bi jih moralo zagotavljati že spoštovanje prometnih predpisov.
