V kaj bi najprej »zagrizli«? Županski kandidati izpostavili glavne probleme mesta

Uradna volilna kampanja, ki se je začela 15. oktobra, je v polnem teku. V 212 občinah bodo 15. novembra volivci odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih krojil občinsko politiko.

Med 12 mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Ljubljani, ki si ga želi voditi 15 kandidatov.

Zoran Janković kandidira za sedmi mandat, sam pravi, da zadnji. Aktualnega župana bo izzvalo kar 14 protikandidatov. Med resnejšimi tekmeci bodo zagotovo nekdanji predsednik vlade Anton Rop (Ljubljana smo vsi), nekdanja ministra Luka Mesec (Levica) in Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) ter mestni svetniki Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Mojca Sojar (NSi in Fokus) in Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije).

V boj za županski stolček se podajajo tudi Matjaž Tomlje (Resnica), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka), Marko Koprivc (SD), Aleksandar Repić, Izidor Predan (Krščansko-socialna unija), Gregor Novak (Prerod), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije) in Aleš Vrhovec (SDS)

V uredništvu Ljubljanainfo smo vsem ljubljanskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da bralcem podrobneje predstavijo svoja stališča in prizadevanja.

V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na vprašanje, ki se glasi: Naštejte tri glavne probleme mesta, v katere bi radi »zagrizli« v svojem mandatu.

Odgovore županskih kandidatov objavljamo v nadaljevanju tega prispevka. Na naša vprašanja se je odzvalo pet kandidatov.

Pri vrstnem redu odgovorov smo upoštevali razpored kandidatov na glasovnicah za lokalne volitve.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine):

»Skrb za ranljive (Zdravstvo, dvigala in oskrba): Moja osrednja skrb so bolniki, ostareli, invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Zagotovili bomo zdravnike za 32.000 občanov in pediatre za 4.000 dojenčkov, investirali 20 milijonov evrov v dvigala za starejše bloke, 60 milijonov evrov v nova parkirišča ter čiščenje odtokov proti poplavam podvozov ter uvedli 20 milijonov evrov letno za participativni proračun.

Prometni sistem prihodnosti (Metro in kolesarji): Preureditev obstoječih mestnih tirov v samostojen javni metro, preusmeritev tovornega prometa na obvoznico izven mesta ter izgradnja varnih kolesarskih stez, popolnoma ločenih od cest.

Zaustavitev okoljskih katastrof (C0 in sežigalnica): Trajna zaustavitev in sanacija nevarnega kanala C0 ter popolna odpoved tveganemu projektu 490-milijonske sežigalnice odpadkov na Barju, z namenom zaščite čiste pitne vode in zraka.«

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića):

»Prvič, Ljubljana potrebuje več stanovanj. Naš cilj v Viziji 2045 je 12.000 novih mestnih stanovanj, hkrati pa želimo z večjo ponudbo stanovanj, s prostorskim planom omogočamo gradnjo 45.000 novih, vplivati na nižje cene na trgu. Kajti samo večja ponudba bo znižala ceno stanovanj. Obenem spodbujamo gradnjo na nekoč degradiranih urbanih območjih.

Drugič, v mesto vsak dan prihaja več kot 140.000 avtomobilov, zato moramo še naprej krepiti javni promet, souporabo avtomobilov, sistem P+R, kolesarjenje in hojo, dolgoročno pa predvsem železnico. Do leta 2030 bodo imele vse nove vpadnice rumeni pas, prenovili bomo sheme linij mestnega prometa in vsi avtobusi bodo brezemisijski, kar bo dodatno vplivalo na izboljšanje zraka. Lani smo zabeležili najboljšo kakovost zraka, odkar izvajamo meritve, kar smo dosegli z mnogimi premišljenimi in učinkovitimi ukrepi.

Tretjič, ohraniti kakovost javnega prostora in sobivanje. Ljubljana mora ostati varno, urejeno in vključujoče mesto. Tudi pri prej omenjenih težavah, povezanih z brezdomstvom in zasvojenostjo, ponujamo rešitve, ki bodo spoštovale človeka in hkrati zagotavljale kakovostno uporabo javnega prostora za vse.«

Anton Rop (Ljubljana smo vsi):

»Prvi je stanovanjska kriza. Moj cilj je postopno doseči gradnjo od 250 do 300 novih javnih najemnih stanovanj letno v sodelovanju z državo. Za to bi okrepil Javni stanovanjski sklad MOL, zagotovil stabilno financiranje, vzpostavil aktivno zemljiško politiko in pripravil večletni program gradnje s konkretnimi lokacijami ter roki. Ljubljana mora prenehati razprodajati strateško pomembna zemljišča za luksuzno stanovanjsko gradnjo. Kjer bo to pravno in prostorsko mogoče, moramo zemljišča nameniti predvsem javnim najemnim stanovanjem za mlade družine, starejše in druge prebivalce, ki si stanovanj po tržnih cenah ne morejo privoščiti.

Drugi je promet. V prvem letu bi se lotil izboljšanja avtobusnih povezav, zlasti v oddaljenih naseljih, ter uvedel sistematično spremljanje zanesljivosti in potovalnih časov na ključnih linijah. Hkrati bi začel strokovno in finančno pripravo sodobnega visokozmogljivega javnega prometa, vključno s ponovno uvedbo tramvaja. Ljubljana potrebuje povezano prometno omrežje, ne nepovezanih posamičnih ukrepov. Prometna politika mora biti zasnovana na ravni celotne ljubljanske urbane regije, saj prometne težave ne nastajajo in se ne končajo na občinskih mejah.

Tretji je način upravljanja mesta. Kot župan ne bom osebno odločal o vsaki parceli in se za zaprtimi vrati dogovarjal s posameznimi investitorji. Naloga župana je določiti razvojno vizijo, pravila in merila, ne pa osebno voditi posameznih poslov. Zato bi pregledal večje mestne pogodbe, med drugim pogodbe s KPL in Javno razsvetljavo, ter odločitve o prodaji strateških mestnih zemljišč. Kjer bi pregled pokazal nepravilnosti ali nesmotrno porabo javnega denarja, bi zahteval ustrezne ukrepe. Pri večjih urbanističnih in infrastrukturnih projektih bi uvedel zgodnjo javno predstavitev različnih rešitev, njihovih stroškov in posledic. Četrtne skupnosti bi dobile večjo vlogo pri določanju lokalnih investicijskih prednostnih nalog. Za zahtevna razvojna vprašanja bi uvedel tudi mestne državljanske skupščine, sestavljene iz reprezentativno izbranih prebivalcev. Ti bi se najprej seznanili s strokovnimi argumenti in različnimi možnostmi, nato pa oblikovali priporočila mestni oblasti. Mestna oblast bi morala javno pojasniti, katera priporočila je upoštevala in zakaj.

Mestna oblast ne sme biti sistem osebnih dogovorov. Biti mora sistem jasnih pravil, javnega nadzora in odgovornosti.

Ob teh treh prednostnih nalogah pa ne smemo prezreti zdravstva. Nesprejemljivo je, da v glavnem mestu številni prebivalci nimajo izbranega osebnega zdravnika, otroci pa ostajajo brez pediatra. Ne bom se zadovoljil z odgovorom, da je zdravstvo samo odgovornost države. Mesto lahko zagotovi stanovanja za zdravstvene delavce, štipendije za bodoče zdravnike, ustrezne prostore in podporo pri zaposlovanju. Skupaj z državo in ZZZS mora zagotoviti pogoje za dodatne zdravstvene time. Župan mora prevzeti odgovornost tudi za probleme, ki jih ne more rešiti sam.

Moje merilo uspešnosti ne bodo število odprtih gradbišč ali velikost projektov, temveč število novih dostopnih stanovanj, prihranjen čas v prometu, dostopnost javnih storitev in dejanski vpliv prebivalcev na razvoj mesta.«

Gregor Novak (Prerod):

»Prvi je promet: predolg čas vsakodnevnih poti in javni prevoz, ki mora postati boljša alternativa avtomobilu. Prednost bi dal avtobusnim pasovom, pogostejšim povezavam ter varnim in povezanim kolesarskim potem.

Drugi so trenutno nedostopna stanovanja: povečati moramo ponudbo cenovno dostopnih najemnih stanovanj, bolje uporabiti prazne mestne nepremičnine in načrtovati gradnjo z nizkimi stroški bivanja. Za zgled jemljem dunajski model, se pa zavedam, da je tako načrtovanje dolgoročno.

Tretji je način odločanja in delovanja aktualne mestne oblasti: prebivalci morajo imeti vpliv na razvoj svoje soseske še pred sprejetjem odločitev. Želim pregledno porabo denarja, močnejšo vlogo četrtnih skupnosti in vodstvo mesta, ki zna poslušati ter pojasniti svoje odločitve.«

Luka Mesec (Levica):

»Kot rečeno, kot župan bom postavil tri prioritete: soseske, stanovanja in promet.«