Občine morajo odslej vsako leto do konca marca državi poročati, koliko zaklonišč imajo.
Evropska komisija je predstavila nove smernice, ki državljane Unije pozivajo k boljši pripravljenosti na izredne razmere in nesreče. Vsak državljan naj bi tako imel zalogo pitne vode in hrane, zdravila in prvo pomoč, dokumente in nekaj gotovine, pa tudi prenosni polnilnik, baterijsko svetilko in vnaprej pripravljen evakuacijski nahrbtnik z najnujnejšo opremo.
Prebivalcem Ljubljane pa so na voljo tudi skupna zaklonišča, kamor bi se lahko zatekli v primeru vojne ali drugih nesreč. Zaklonišča v Ljubljani bi po aktualnih projekcijah sprejela slabo polovico prebivalcev. Večina jih je v blokih, šolah, vrtcih, državnih stavbah in podjetjih in so namenjena tistim, ki so v stavbi.
Javnih zaklonišč, odprtih za vse ljudi, je 31, s prostorom za okoli tri odstotke Ljubljančanov.
Čigava so zaklonišča
V evidenci mestne občine je bilo ob sprejemu programa varstva pred nesrečami leta 2023 739 zaklonišč s 135.777 mesti. Ljubljana je imela v začetku leta 302.826 prebivalcev, mesta bi torej zadoščala za slabo polovico.
Javnih zaklonišč, ki jih upravlja mestna občina in so ob nevarnosti odprta za vse, je 31, s 46 zakloniščnimi enotami in prostorom za 9.611 ljudi. Te kapacitete zadostujejo za okoli tri odstotke prebivalcev. Javna zaklonišča so po zakonu v pristojnosti občine, država javnih zaklonišč za prebivalce nima.
Vsa druga zaklonišča so namenjena ljudem v stavbi. Mestna občina ima po seznamu, ki ga je aprila lani priložila odgovoru mestni svetnici, še 102 zaklonišči v vrtcih in osnovnih šolah z 22.763 mesti ter 16 v javnih podjetjih in drugih objektih s 3.320 mesti. Lastna zaklonišča ima 56 vrtcev in šol, nekateri tudi več enot.
Preostalih okoli 590 zaklonišč z okoli sto tisoč mesti je v lasti države, zasebnih podjetij in etažnih lastnikov v blokih. To je naša ocena iz dveh evidenc mestne občine iz različnih let, koliko jih je v državnih stavbah, koliko v podjetjih in koliko v stanovanjskih stavbah, občina ni objavila. Zaklonišča v državnih stavbah, kot so ministrstva, bolnišnice in fakultete, so namenjena zaposlenim in uporabnikom.
Država pa pod novo železniško postajo gradi še dve zaklonišči s po 300 mesti. Zaklonišče bo imelo bivalno površino 691,30 kvadratnega metra in bo v primeru izrednih razmer omogočalo varno zatočišče za 600 ljudi. V njem bodo urejeni spalni prostori, sanitarije, tehnični prostori ter poseben prostor za odpadke, kar pomeni, da je predvideno tudi za daljše zadrževanje.
Javna zaklonišča so bila zgrajena v sedemdesetih in osemdesetih letih. Novih mestna občina ne načrtuje. Zadnje zaklonišče v občinskem objektu je bilo zgrajeno leta 2018 v vrtcu v Kašlju, aprila lani pa je bilo novo v gradnji v Osnovni šoli Milana Šuštaršiča.
Zaklonišča so zaklenjena, ključe imajo ekipe
Javna zaklonišča niso namenjena vsem. »Javna zaklonišča so namenjena prebivalcem, ki bi se v primeru vojaške nevarnosti znašli predvsem na prostem v radiu do cca 300 metrov od vhoda v zaklonišče,« je mestni oddelek za zaščito in reševanje aprila lani odgovoril mestni svetnici Mojci Sojar. Kdor je doma, v službi ali v šoli, naj bi se zaklonil v zaklonišču svoje stavbe.
V običajnih razmerah so javna zaklonišča zaklenjena. Za njihovo uporabo je organizirana posebna enota, ki se aktivira, ko vlada razglasi neposredno vojno nevarnost. Ključe imajo njene ekipe, hranijo jih tudi na mestnem oddelku. Po zakonu mora biti zaklonišče ob nevarnosti pripravljeno za uporabo v 24 urah.
Na občini pravijo, da so skoraj vsa javna zaklonišča opremljena s predpisano opremo. Ob razglasitvi nevarnosti bi jih morali opremiti še z zalogami vode iz skladišča, v nekatera pa bi Voka Snaga in gasilci namestili ležišča za daljše bivanje in posode za odpadke. Za tekoče vzdrževanje javnih zaklonišč ima mestna občina letos v proračunu 50.000 evrov.
Za zaklonišča v blokih skrbijo lastniki
Za vsa druga zaklonišča so odgovorni lastniki. V blokih so to etažni lastniki, ki se običajno obrnejo na upravnika, v šolah in vrtcih ravnatelji, v državnih stavbah predstojniki, v podjetjih direktorji.
Kako so ta zaklonišča vzdrževana, je težko reči. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je marca lani upravnikom stavb zapisal, da »ne razpolagamo z enotno evidenco vseh zaklonišč« in da je »stanje zelo neurejeno«.
Ministrstvo za obrambo je januarja letos zavrnilo predlog občin, naj bi zaklonišča v blokih vzdrževali upravniki, ker bi to posegalo v stanovanjsko zakonodajo.
Potrdilo o primernosti ima le slaba desetina
Inšpektorat je od januarja do aprila lani obiskal 2535 zaklonišč po vsej Sloveniji. Veljavno potrdilo o primernosti jih je imelo 245, kar je slabih deset odstotkov. Več kot polovica potrdila ni imela, 944 pa jih je bilo neprimernih. Med temi je bilo po poročilu Združenja občin Slovenije tudi 236 zaklonišč, ki jih v resnici nikoli ni bilo, in 225 takih, ki so jih predelali v navadne kleti. Podatkov za Ljubljano ministrstvo ni objavilo.
Uprava za zaščito in reševanje na svoji strani še vedno navaja 2244 zaklonišč s 348.537 mesti, kar bi zadoščalo za šestino prebivalcev. Ta številka se v javnosti pojavlja vsaj od leta 2017.
Nova pravila: potrdila do leta 2029
Vlada je marca letos spremenila uredbo o zakloniščih, minister za obrambo pa izdal nov pravilnik. Oba veljata od 2. aprila. Uvedla sta novo vrsto, zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur. Vanjo bodo po uradni dolžnosti prevedli zaklonišča, zgrajena do konca marca 2006, kar so tudi vsa ljubljanska javna zaklonišča.
Kdor potrdila o primernosti nima ali mu je poteklo, ga mora pridobiti v treh letih, torej do aprila 2029. Nato je tehnična kontrola potrebna vsakih deset let. Lastniki zaklonišč, ki niso bila v nobeni evidenci, so jih morali občini prijaviti v šestih mesecih, do začetka oktobra. Občine morajo odslej vsako leto do konca marca državi poročati, koliko zaklonišč imajo.
Nova uredba odpira tudi možnost, da zaklonišče izgubi zaščitno funkcijo. To je mogoče na predlog lastnika, če so prostor kupili pred uredbo, ga danes uporabljajo drugače in bi obnova stala več kot 30 odstotkov vrednosti objekta. O tem odloči uprava za zaščito in reševanje.
Kako najdete svoje zaklonišče
Lokacije javnih zaklonišč mestna občina objavlja na zemljevidu na portalu URBinfo, kjer so označena z rumenimi točkami. Za zaklonišče v vašem bloku vprašajte upravnika, v službi ali šoli pa delodajalca oziroma vodstvo. »Za primerno zaklanjanje v prvi vrsti poskrbimo sami,« piše v navodilih ljubljanske mestne občine.
Ob nevarnosti se oglasijo sirene. Opozorilo na nevarnost je dve minuti enakomernega tona, neposredna nevarnost, med drugim ob vojaškem napadu, pa minuto zavijajočega tona. Prenehanje nevarnosti naznani 30 sekund enakomernega tona. Sirene preizkušajo vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Opozorila prihajajo tudi na mobilne telefone prek sistema SI-ALARM, brez aplikacije in prijave.
Po navodilih občine v zaklonišče vzamete osebne dokumente, vodo, higienske pripomočke in nujna zdravila. Hišni ljubljenčki v zakloniščih niso dovoljeni.
Mestno občino Ljubljana, Upravo za zaščito in reševanje ter inšpektorat smo vprašali, koliko zaklonišč v Ljubljani je v državnih stavbah, koliko v blokih in koliko v podjetjih, koliko jih ima danes veljavno potrdilo, kaj je pokazal lanski pregled v Ljubljani in kako hitro bi javna zaklonišča lahko odprli. Odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
