Žnidaršič o prenovi tržnice, prometu po reki in prihodnosti Ljubljane: »Odprti javni prostor je kategorija, ki je najbolj dragocena«

Ljubljana je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe. Mestno središče je postalo prijaznejše pešcem in kolesarjem, nastajajo nove stanovanjske soseske, urejajo se javne površine. A ob nadaljnjem razvoju prestolnice ostajajo pomembni izzivi: prometni zastoji, podnebne spremembe, pritisk novih gradenj ter ohranjanje arhitekturne in kulturne dediščine.

O tem, kam gre Ljubljana in kakšna bi lahko bila njena prihodnost, smo se v podkastu pogovarjali z arhitektom in podžupanom Mestne občine Ljubljana za področje urbanizma Rokom Žnidaršičem.

Ta je dejal, da mesta ne ocenjuje predvsem po posameznih stavbah, temveč po prostoru, ki je dostopen vsem.

»Če se vse drugo bolj ali manj spreminja, je odprti javni prostor kategorija, ki je najbolj dragocena in v resnici dela Ljubljano v smislu kvalitete življenja takšno, kot je.«

Nove gradnje morajo mestu prinesti več kot le nove kvadratne metre

Ljubljana se še naprej zgoščuje, kar odpira vprašanja o ravnovesju med interesi investitorjev, potrebami prebivalcev in ohranjanjem zelenih površin.

Žnidaršič je poudaril, da morajo odgovornost za kakovosten razvoj mesta prevzeti vsi, ki ga soustvarjajo – od mestne oblasti in investitorjev do arhitektov in uporabnikov prostora.

Po njegovem je pomembno razumeti, da tudi zasebnim investitorjem dolgoročno koristi kakovostno urejeno okolje z dovolj zelenja in javnih površin.

Med ključnimi razvojnimi usmeritvami Ljubljane do leta 2045 izpostavlja povezan sistem zelenih površin, izboljšanje trajnostne mobilnosti in razvoj različnih mestnih središč, da bi prebivalci imeli pomembne storitve in javno infrastrukturo čim bližje domu.

Prenova tržnice: Bodo mladi pridelovalci sploh še želeli nadaljevati delo svojih staršev?

Ena osrednjih tem pogovora je bila prihodnost ljubljanske osrednje tržnice, katere prenova že vrsto let sproža razprave.

Žnidaršič je opozoril, da tržnica danes ne zagotavlja ustreznih pogojev za prodajalce in pridelovalce lokalne hrane. Po njegovih besedah se je v zadnjih dveh desetletjih dejavnost tržnice tudi poslabšala, pomembno vprašanje pa postaja generacijska menjava med ponudniki.

»In bo osnovna infrastruktura, ki jo želimo zgraditi pod tržnico, v bistvu en 'decision maker' (op. a. odločevalec), ali se bodo te mlade generacije odločile nadaljevati s proizvodnjo, s pridelavo lokalno pridelane hrane ali ne.«

Načrtovana prenova predvideva podzemne prostore za hladilnice, garderobe, sanitarije in druge dejavnosti, nujne za sodobno delovanje tržnice. Hkrati bi lahko del dostavnega in drugega prometa umaknili s površja.

Podžupan je pri tem navedel zanimiv podatek. Po občinskem štetju naj bi se na Vodnikovem trgu samo v soboto dopoldne obrnilo, začasno parkiralo ali ustavilo približno 400 vozil, kar presega predvideno število parkirnih mest za zunanje obiskovalce v delu načrtovane garaže.

Prenova naj bi po njegovih besedah omogočila tudi boljše pogoje za oživitev Plečnikovih arkad, širitev ponudbe in več dogajanja v popoldanskem času.

»To je zares lahko ogledalo mesta, ogledalo države in ogledalo prebivalcev, ki bi lahko potem ta prostor zares bolj intenzivno uporabljali, bi ga lahko tudi razvijali z vsakodnevno bolj intenzivno ponudbo in s ponudbo, ki se ne konča ob dveh popoldan, ampak bi lahko to bil bolj živahen del mesta, ki pa bi hkrati ohranil vse to, kar danes je: odprt prostor v zelenju, prodaja, kakršno danes poznamo, in v takšnem obsegu, ki jo danes poznamo, oziroma celo več.«

Kaj bo s tržnico med gradnjo?

Eden od največjih pomislekov glede prenove je, kako bo tržnica delovala med gradbenimi deli.

Žnidaršič je pojasnil, da naj bi gradbišče obsegalo približno dobro tretjino Vodnikovega trga, preostale površine pa bi bile še naprej namenjene prodaji. Del tržnice bi se razširil tudi na območje sedanjega parkirišča in na Krekov trg pred Lutkovnim gledališčem.

»Namreč mnogi se danes bojijo tega, da bo v času gradnje, ki bo trajala, 'hočte nočte', dve leti plus, tržnica zamrla.«

Po njegovih pojasnilih je cilj, da tržnica tudi med gradnjo ohrani svojo dejavnost na sedanjem območju.

Ljubljanica bi lahko dobila povsem novo vlogo

Med najbolj zanimivimi razvojnimi projekti, ki jih je izpostavil Žnidaršič, je krožna plovna pot po Ljubljanici.

Projekt predvideva povezavo stare struge Ljubljanice in Grubarjevega kanala, pri čemer bi pomembno vlogo imeli dve splavnici – na Ambroževem trgu in pri Kodeljevem.

Takšna ureditev bi odprla možnosti za razvoj vodnega prometa, rekreacije in novih povezav med posameznimi deli mesta.

Žnidaršič je govoril tudi o načrtovani marini za komunalne priveze na območju med Rakovo Jelšo in južno ljubljansko obvoznico, ki bi pomagala urediti privezovanje plovil.

Posebno pozornost namenjajo tudi povezavi nabrežij od mestnega središča proti Ljubljanskemu barju. Vizija vključuje neprekinjeno pot za pešce in kolesarje, ki bi povezovala obstoječe Plečnikove ureditve z novimi zelenimi in rekreacijskimi površinami.

»To bo pomenilo, da boš lahko iz Prešernovega trga šel peš s kolesom v Krajinski park Barje, ves čas ob reki, mimo Plečnikovih ureditev, skozi Plečnikove ureditve, skozi nove ureditve, ki jih načrtujemo v okviru Livade, ki bo namenjena centru vodnih športov, in potem naprej mimo Rakove Jelše, pod avtocesto in čez, proti krajinskemu parku, proti Svetemu Mihaelu na Barju, in bo to en povezan parkovni prostor, ki bo omogočal tudi plovila, tudi razvoj linije javnega prometa, turističnih ladij po poteh, ki jih nobena druga linija ne more pokriti.«

Ljubljanica bi torej lahko v prihodnje postala del sistema javnega potniškega prometa.

Kako zmanjšati prometne zastoje? Žnidaršič veliko priložnost vidi v železnici

Promet ostaja eden največjih izzivov Ljubljane, predvsem zaradi vsakodnevnih migracij iz okoliških občin.

Žnidaršič je poudaril, da prometa ni mogoče reševati zgolj znotraj meja mestne občine. Upoštevati je treba širšo ljubljansko urbano regijo, od Vrhnike in Domžal do Grosuplja.

Pomembno priložnost vidi v nadgradnji železniškega omrežja in uvajanju pogostejših, usklajenih vlakovnih povezav.

V pogovoru je izpostavil načrte države za nadgradnjo petih železniških krakov v dvotirne proge, ki bi omogočile drugačno organizacijo dnevnih migracij.

Ob tem mesto načrtuje tudi spremembe avtobusnega prometa. Žnidaršič je predstavil zamisel hitrejših avtobusnih linij, povezano z novo prometno ureditvijo ob železniški in avtobusni postaji.

Pomembno vlogo naj bi imeli tudi digitalni sistemi za upravljanje prometa, s katerimi bi avtobusi na glavnih prometnicah dobili prednost.

Toda del odgovornosti pripisuje tudi spremembam potovalnih navad prebivalcev.

»Odločanje za trajnostno mobilnost, odločanje za znižanje komforta, torej predvsem potovalnega komforta, ki mnogim danes predstavlja ideal: sam v avtu, s svojo glasbo, s svojo klimo, s svojo kompletno komoditeto od vrat do vrat.«

Podžupan, ki se po mestu večinoma vozi s kolesom in se je s kolesom pripeljal tudi na podkast, je mnenja, da je pri spreminjanju navad pomemben osebni zgled.

Ob nastopu funkcije je tako dal pobudo za nakup električnih koles za mestno upravo, ki je svoj vozni park razširila za 40 takšnih koles.

Drevesa ne bodo dovolj, če bodo zasebne zelenice postajale parkirišča

V podkastu smo se dotaknili tudi podnebnih sprememb in vse bolj vročih poletij.

Žnidaršič je opozoril, da sajenje dreves v mestu ni tako preprosto, kot se morda zdi. Za dolgoročno uspešno rast je treba zagotoviti ustrezne pogoje, predvsem pod zemljo.

»Gre za to, da danes posaditi drevo v mestu pomeni izjemno investicijo, ki se je na koncu, ko je to drevo posajeno, ne vidi nikjer.«

Ljubljana si po njegovih besedah prizadeva za razvoj tako imenovanega spužvastega mesta, ki omogoča boljše zadrževanje in ponikanje padavinske vode ter večjo biotsko raznovrstnost.

Poseben izziv pa vidi pri zasebnih zemljiščih, kjer se zelene površine ponekod spreminjajo v parkirišča ali tlakovane površine.

»Tukaj imamo premalo vzvodov, da bi preprečili, da se zasebne zelenice ali pa zelenice v lasti drugih inštitucij spreminjajo v parkirišča, spreminjajo v tlakovane površine.«

V čem je Ljubljana lahko zgled drugim evropskim mestom?

Ljubljana je z gostovanjem mednarodne konference Urban Future 2026 dobila še eno priložnost, da svoje urbanistične rešitve predstavi mednarodni javnosti.

Žnidaršič je mnenja, da se lahko mesta veliko naučijo drugo od drugega, saj se pri razvoju pogosto soočajo s podobnimi izzivi.

Kot eno največjih prednosti Ljubljane izpostavlja preobrazbo javnih prostorov, predvsem Slovenske ceste, Kongresnega trga in povezanega območja mestnega središča.

»Obstaja možnost, da se vse te modalnosti prepletajo in da se vsi malo prilagodimo, da se vsi malo upočasnimo, vzpostavimo očesni kontakt in pravzaprav postanemo bolj ljudje s tem.«

V tem vidi tudi nadaljevanje Plečnikove ideje mesta, oblikovanega po meri človeka.

Njegov najljubši kotiček Ljubljane? Šance in pogled na mesto z Ljubljanice

Žnidaršič je razkril tudi, kako sam najraje doživlja Ljubljano.

Poleg kolesarjenja po mestu mu je posebno ljub sprehod na Šance, ki jih je uredil Jože Plečnik.

»Sredi mesta je en tak liričen prostor nad mestom.«

Še eno posebno doživetje pa je po njegovem raziskovanje Ljubljanice s kanujem ali kajakom, predvsem na poti z Barja proti središču mesta.

»Mesto doživeti z reke je doživljati mesto na način, kot so ga dojemali tisti, ki so v Ljubljano prihajali po tej poti, preden so bile narejene ceste preko Barja in preden je bila zgrajena železnica.«

Za Žnidaršiča prihodnost Ljubljane ni povezana le z novimi stavbami in infrastrukturnimi projekti, ampak predvsem z ohranjanjem prostora, v katerem se ljudje srečujejo, gibljejo in doživljajo mesto.

Naročnik oglasnega prispevka je Lista Zorana Jankovića.