Kino je že Odiseja, stečaj Koloseja pa teče deseto leto

V stavbi nekdanjega Koloseja v BTC se že drugo leto vrtijo filmi pod imenom Odiseja. Stečaj družbe, ki je kino zgradila, pa še teče. Upniki so prijavili 124 milijonov evrov terjatev, navadni so doslej dobili 1,39 odstotka. Od odločitve višjega sodišča o zadnjih 5,2 milijona evrov je odvisno, ali bodo dobili še kaj.

Dvanajst let, štirideset poročil

Kolosej je maja 2001 odprl prvi slovenski multipleks: 12 dvoran z več kot 3300 sedeži. Težave so se začele dobro desetletje pozneje. Januarja 2015 se je začela prisilna poravnava, oktobra 2016 jo je višje sodišče ustavilo in začel se je stečaj. Ustavno sodišče ga je maja 2017 prekinilo, julija 2017 se je začel znova.

Stečajni upravitelj Tomaž Čad je konec oktobra sodišču oddal že 40. redno poročilo. Na računu stečajne mase je 589.970 evrov. V zadnjih treh mesecih ni bilo nobenega prihodka.

Za 100 evrov dolga 1,39 evra

Upniki so prijavili 79 terjatev za 124,3 milijona evrov, priznanih je 99,2 milijona. Premoženje družbe je bilo po dopolnjeni otvoritveni bilanci vredno 21,9 milijona evrov, izguba je bila 102,6 milijona.

Od oktobra 2016 je v stečajno maso priteklo 11,7 milijona evrov, od tega 6,5 milijona od prodaje premoženja, skoraj dva milijona najemnin od najemnikov v stavbi in 0,8 milijona obratovalnih stroškov. Stroški postopka so bili 3,1 milijona, od tega 2,2 milijona najemnine za območje BTC.

Upnikom je bilo izplačanih 6,2 milijona evrov, a skoraj vse je dobil en sam.

Ledava investicije, ki je prevzela terjatve NLB in je imela hipoteko na stavbi, je dobila 5,64 milijona evrov od prodaje stavbe in še 67.050 evrov od prodaje 28 kegljaških stez.

Vsi navadni upniki so si lani v prvi splošni razdelitvi razdelili 500.000 evrov, kar je 1,39 odstotka njihovih terjatev.

Stavba, ki je dvakrat zamenjala lastnika

Leta 2014 je NLB poskušala stavbo prodati z notarsko izvršbo, a jo je ustavilo ustavno sodišče. Še preden je sodišče odločilo o stečaju, je takratni predsednik uprave Sergej Racman stavbo z vsemi hipotekami prodal povezani družbi SIP nepremičnine. Kupnina je bila 15 milijonov evrov, plačati bi jo morala do novembra 2018. Nikoli je ni plačala.

Ledava in NLB sta tožili in sodišče je ugotovilo, da je bil prenos ničen. Sodba je postala pravnomočna februarja 2021, junija 2021 se je stavba vrnila v stečajno maso. Cenilec je njeno tržno vrednost ocenil na 7,6 milijona, likvidacijsko na 6,4 milijona evrov. Septembra 2022 jo je na dražbi za 6,4 milijona kupil Ivo Boscarol.

Kino Kolosej je zaprl 14. marca 2023. Junija 2025 se je stavba odprla kot Odiseja, z 12 dvoranami in 3004 sedeži. Naložba naj bi bila vredna 25 milijonov evrov.

Racmanov dolg prodali za šest odstotkov

Racman je bil zaradi oškodovanja upnikov pri prodaji Koloseja obsojen na dve leti zapora. Prvostopenjska sodba je iz julija 2022, višje sodišče jo je potrdilo maja 2023, aprila 2024 so mediji poročali, da kazen že prestaja. Stečajni masi mora plačati 683.909 evrov.

Izterjava je bila skoraj brezuspešna. Ko so decembra 2023 prišli rubit premičnine, pri njem niso našli ničesar. Transakcijskega računa nima. Dva njegova poslovna deleža po oceni izvedenca nista vredna nič, tretji je ocenjen na 1,23 milijona evrov, a ima Kolosej na njem zastavno pravico šele na drugem mestu, na nepremičninah pa na tretjem. Racman je do konca lanskega leta plačal 280 evrov, eden od njegovih dolžnikov še 6614 evrov.

Upravitelj je zato terjatev prodal. Izhodiščna cena je bila 42.000 evrov, kolikor je ponudil najboljši ponudnik v nezavezujočem zbiranju ponudb. Po izteku roka konec januarja jo je za 42.030 evrov kupila družba Računalniki Bocom. Za 683.909 evrov terjatve je stečajna masa torej dobila približno šest odstotkov.

Zadnjih 5,2 milijona čaka na sodnike

Ko je imel stavbo SIP nepremičnine, je pobiral najemnine od najemnikov v Koloseju. Sodišče je avgusta 2024 odločilo, da mora SIP v stečajno maso vrniti 3,92 milijona evrov, z obrestmi okoli 5,2 milijona. Sodba ni pravnomočna.

Tudi to terjatev je upravitelj poskušal prodati. Izhodiščna cena je bila le 20.000 evrov, saj bi kupec prevzel tveganje, da pritožba uspe. Julija je prodajo preklical, ker je višje sodišče napovedalo odločitev v pol leta. Oktobra je sporočilo, da se bo ta zamaknila: sodnikom gospodarskega oddelka so junija dodelili še vse nerešene zadeve s krediti v švicarskih frankih. Zadeva naj bi bila na seji senata novembra ali decembra.

Že četrta zahteva za upniški odbor

Ob koncu postopka se je zapletlo še pri upniškem odboru. Upnik KD finančna družba je zahteval, naj ga oblikujejo, kar je bila že četrta taka zahteva v tem stečaju. Okrožno sodišče jo je januarja zavrglo, višje sodišče je to marca potrdilo.

KD finančna družba trdi, da ima za 13,8 milijona evrov odkupljenih terjatev, a njen delež med priznanimi navadnimi terjatvami je po izračunu sodišča le 1,05 odstotka, za zahtevo pa bi potrebovala desetino glasov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je upnik povezan z Racmanom in da gre za zlorabo procesnih pravic.

Višje sodišče je spomnilo, da je že leta 2023 ugotovilo »fiktivno prenašanje terjatev med povezanimi osebami«.

Kdaj se bo stečaj končal, ni jasno. Sodišče je načrt postopka aprila lani spremenilo, ker še tečejo pravde in izvršbe. Za navadne upnike je zdaj vse odvisno od tega, kaj bo višje sodišče odločilo o milijonih iz najemnin in ali bo SIP sploh lahko plačal.