Z. Š.
Domovi za starejše občane imajo, prav tako kot nekatere druge panoge, krizo zaradi pomanjkanja kadra. Vlog za vstop v dom je veliko, oni pa nimajo težav le s prostimi posteljami, ampak jim največ preglavic trenutno povzroča to, da za primerno skrb za starejše v domovih ne morejo ustrezno poskrbeti s tako majhnim številom zaposlenih.
Iz Doma upokojencev Center Ljubljana so za Ljubljanainfo sporočili, da opažajo primanjkljaj kadra. Najbolj problematična so delovna mesta bolničarja, kuharja, diplomiranih in srednjih medicinskih sester.
Zaradi tega sprejemanja novih stanovalcev še niso ustavili, zaenkrat kapacitete ohranjajo, razen prostorov za rdeče cone, kjer je na voljo okoli 30 postelj. Letos so prejeli že 740 vlog za sprejem, v čakalni vrsti pa imajo trenutno 3600 vlog.
Čemu pripisujejo pomanjkanje kadra?
»Naporno in slabo plačano delo, delo z ljudmi - pritiski svojcev na zaposlene,« so izpostavili.
Dodali so, da v vseh treh enotah beležijo okužbe s koronavirusom.
»V eni od enot imamo zaprte oddelke, kuhinja zaprta zaradi okuženosti zaposlenih (hrano dovažamo iz druge enote). Zaposleni z zadnjimi močmi opravljajo delo brez dodatka za delo v težkih in nevarnih pogojev – sprašujemo se, kako takega zaposlenega motivirati?«
»Če bi kot družba ponovno postavili človeka v ospredje, bi se mogoče stvari obrnile na boljše? Kdo ve ...« so sklenili.
Na zaposlitvene oglase se prijavlja vse manj ljudi
S pomanjkanjem kadra se soočajo tudi v Centru starejših DEOS.
»Predvsem opažamo, da se na zaposlitvene oglase prijavlja vedno manj ljudi,« so poudarili.
Dodali so: »S tem izzivom se aktivno ukvarjamo. Nudimo kadrovske štipendije, sodelujemo z različnimi izobraževalnimi institucijami, sami izobražujemo kader. Poskušamo pridobivati tudi kader iz tujine. Trenutnim zaposlenim nudimo različne ugodnosti.«
Izpostavili so, da zaradi pomanjkanja kadra sprejemanja novih stanovalcev niso ustavili in verjamejo, da ga v prihodnje tudi ne bodo. Njihov posamezni center na dan prejme tudi več kot deset povpraševanj za sprejem.
»Menimo, da je problem sistemski. Poklic bolničar negovalec skoraj izginja, srednje medicinske sestre se v večini odločijo za šolanje naprej. Opažamo, da ni težava le v pridobivanju zdravstvenega kadra, ampak tudi kadra za v kuhinjo, strežnic oziroma čistilk,« so poudarili in nadaljevali:
»Po pogovoru s sedaj bivšimi zaposlenimi lahko trdimo, da zaposleni želijo menjati poklic, poiskati zaposlitev z ugodnejšim delovnim časom ali pa nadaljevati s šolanjem. Verjetno bi bilo smiselno spremeniti tudi plačno politiko plačnih razredov delovnim mest v domovih, da bi le ta bila bolj privlačna.
Težava je tudi, da je zaposlovanje tujcev izredno dolgotrajno in kasneje pogojeno z dodatnim šolanjem ter znanjem slovenščine.«
Glede okužb s koronavirusom so povedali, da beležijo posamezne primere.
Pomanjkanje delovne sile na trgu
V Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad zaenkrat dosegajo normative zaposlovanja, razen pri profilu tehnik zdravstvene nege, so povedali za Ljubljanainfo.
Dodali so, da je zaposlovanje zaradi pomanjkanja delovne sile na trgu dela zelo zahtevno.
»Situacijo rešujemo z izobraževanjem zaposlenih za profile, ki jih na trgu dela ni,« so poudarili.
Njihov dom je popolnoma zaseden, beležijo pa več kot 4500 vlog za sprejem. Za primanjkljaj kadra na tem področju razloge vidijo v zahtevnem delu, nizkih plačah in možnostih zaposlitve v drugih dejavnostih.
Glede okužb s koronavirusom so povedali, da se ponovno pojavljajo posamezni primeri.
Kadra primanjkuje tudi v Mostah
Tudi v Domu starejših občanov Moste se srečujejo s pomanjkanjem kadra. Sprejemanja novih stanovalcev zaradi tega niso ustavili, so izpostavili.
Letos so do sredine leta prejeli 623 vlog za sprejem. V letu 2021 so jih prejeli 660.
»Po tej poti bi se želeli iskreno zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem za ves trud ter dobro in srčno opravljanje dela, saj njihovo delo zelo cenimo in spoštujemo,« so še sporočili.
Pogoji dela niso konkurenčni drugim panogam
Težko obdobje je tudi za Dom starejših občanov Vič-Rudnik.
»Tudi v našem domu moramo večkrat ponavljati razpise, da zapolnimo posamezna prosta delovna mesta. Najtežje dobimo zaposlene, kot so srednje medicinske sestre in bolničarji-negovalci, občasno tudi diplomirane medicinske sestre,« komentirajo na Domu starejših občanov Vič-Rudnik.
Delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je zahtevno in odgovorno, pravijo. Gre za večizmensko delo, dela se ponoči in tudi ob vikendih in praznikih. Zahteva veliko predanosti sočloveku in empatije.
»S pogoji dela preprosto nismo konkurenčni drugim panogam. Zdravstveni kader nam odhaja v zdravstvene domove, kjer jim lahko ponudijo manj zahteven razpored dela, bolnišnice, kjer so lahko bolje plačani, in patronažne službe. Zaposleni v osnovni in socialni oskrbi odhajajo v gospodarstvo in varstveno-delovne centre, nekateri pa odidejo tudi med osebne asistente.«
Želijo si, da bi država oblikovala celovito strategijo razvoja in zaposlovanja deficitarnih poklicev ter ponudila več priložnosti za prekvalifikacijo brezposelnih. Več poudarka delu s starejšimi je treba dati tudi v izobraževalnem sistemu, razviti nove profile oziroma poklice ter vzpostaviti primerno politiko štipendiranja.
»Nemudoma je treba tudi oblikovati nacionalno poklicno kvalifikacijo bolničar-negovalec ter zagotoviti hitrejše in enostavnejše zaposlovanje delavcev iz drugih držav, saj postopki predvsem zaradi obravnave na upravnih enotah trajajo tudi do enega leta. Delavcem, ki imajo znanje slovenskega jezika na pogovorni ravni (B1), se mora omogočiti opravljanje strokovnega izpita za zdravstvene delavce,« so jasni.
Novi problemi: Visoka rast cen energentov in hrane
Trenutno sicer še sprejemajo stanovalce, vendar zaradi varnega zagotavljanja zdravstvene nege sprejeme prilagajajo kadrovskim zmožnostim. Prostih imajo 38 mest, ki so bila do nedavnega namenjena delovanju sive in rdeče cone in jih tudi v bodoče ne bodo zapolnili.
»Prav tako imamo v obeh enotah prostih še 6 mest, a ti podatki se dnevno spreminjajo.« Na današnji dan v obeh enotah beležijo 3002 aktivnih vlog za sprejem.
V letu 2022 njihovo poslovanje krojita ne samo koronavirus in pomanjkanje kadra, pač pa tudi visoka rast cen energentov in hrane, poudarjajo.
»Država nam je že priskočila na pomoč z določitvijo najvišjih cen zemeljskega plina, zaenkrat pa še nimamo rešitve glede višjih stroškov drugih energentov in pa za hrano, kjer v povprečju beležimo kar 60 odstotne podražitve glede na lansko leto. Trudimo se, da nam rasti stroškov ne bo treba prenesti v višje oskrbnine, ki jih plačujejo stanovalci in svojci.«
Starejše novice
