Epidemija poskrbela za zmanjšanje škodljivega dušikovega dioksida v ljubljanskem zraku.
Nevladni organizaciji Focus in Inštitut za zdravje in okolje sta februarja v Ljubljani izvedli meritve koncentracij dušikovega dioksida v zraku. Raziskava, ki so jo predstavili danes, je pokazala, da je zmanjšanje prometa zaradi epidemije covida-19 ugodno vplivalo na kakovost zraka, še vedno pa je plin ponekod prisoten v previsokih koncentracijah.
Poleg potrebne in ustrezne infrastrukture je za dobro počutje v mestu izredno pomembno tudi zdravo okolje, v katerem se prebivalci nahajajo. S tem pa so povezani tudi kakovost zraka in zelene površine, ki pozitivno vplivajo tako na ugodno mikroklimo kot tudi na kakovost zraka.
Zakaj merilna kampanja?
Onesnaženost zraka v Ljubljani je slabša od pričakovanega. Na številnih lokacijah imamo resen problem z dušikovim dioksidom v zraku, ki ga dihamo.
Na partnerstvu za okolje in zdravje so v sodelovanju z nemško organizacijo Deutsche Umwelthilfe v 2019 izvedli raziskavo na 50 lokacijah po širšem središču Ljubljane, kjer so namestili difuzivne vzorčevalnike ter med marcem in aprilom štiri tedne merili koncentracije dušikovega dioksida v zraku.
Rezultati, ki so jih prejeli, so bili slabši od pričakovanega, zato so se odločili, da merjenje ob prometnih vpadnicah in cestnih koridorjih ponovijo in tudi povečajo število lokacij.
Zakaj ravno Ljubljana?
Glavni vzrok za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega oksida v zraku je motoriziran promet oziroma natančneje emisije dizelskih vozil. Ljubljana je kot stičišče Slovenije tudi najbolj prometno obremenjena, kar negativno vpliva na kakovost zraka, saj se več kot 120.000 ljudi vsak dan pripelje na delo v Ljubljano, od tega večina s svojim avtomobilom.
Ko dodamo še promet, ki ga povzročimo prebivalci in prebivalke Ljubljane, to predstavlja dolge kolone avtomobilov in goste oblake izpušnih plinov. In to je razlog za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida v zraku, katere še zlasti prispevajo vozila na dizelski pogon.
Vpliv na zdravje
Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski Uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa 1700. Povprečen odrasel človek dnevno vdihne in izdihne med 10.000 in 20.000 litri zraka.
Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje. Prav tako je onesnažen zrak eden glavnih dejavnik tveganja za obolenje za najbolj pogostimi kroničnimi boleznimi, ki vključujejo rakava in srčno-žilna obolenja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco.
Najbolj rizična skupina so otroci, ker so manjši in s tem bližje plasti avtomobilskih izpuhov. Malčki vdihnejo zrak pogosteje kot odrasli, še posebej med igro in tekom. Starejši ljudje, ljudje s predhodnimi obolenji in kroničnimi boleznimi, kot je astma, nosečnice in še nerojeni otroci so prav tako hitro prizadeti ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku.
Kako so se izvajale meritve?
Februarja so na 148 lokacijah po Ljubljani merili koncentracije zdravju škodljivega dušikovega oksida.
Meritve so izvajali pozimi, saj so koncentracije dušikovega dioksida praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer - temperaturne inverzije, poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja dušikovega dioksida porablja tudi za tvorbo ozona.
Za obsežnejše meritve so se kljub pomanjkljivostim kot najboljša opcija izkazali difuzivni vzorčevalniki v obliki nekaj centimetrov dolgih tubic.
Za merjenje prisotnosti dušikovega oksida v zraku difuzivni vzorčevalniki uporabljajo metodo pasivnega vzorčenja, medtem ko so nekaj tednov pritrjeni na drogove ob cestah in izpostavljeni zunanjemu zraku. V notranjosti tubice je reagent v obliki gela, na katerega se nalepijo molekule dušikovega oksida in se spremenijo v nitrite, ki ostanejo na notranji membrani.
Pomembno je, da vzorčevalniki niso predolgo izpostavljeni onesnaženem zraku, saj lahko reagent postane prenasičen z onesnaževalom in rezultati tako niso ustrezni. Primerno obdobje merjenja je dva do štiri tedne.
V času meritev je v državi veljala prepoved gibanja med regijami, bilo je zaprtih večino javnih storitev, šolo pa so obiskovali le otroci v prvi triadi.
Rezultati meritev
Na desetih lokacijah so bile izmerjene koncentracije višje kot 40 μg/m3, na 60 lokacijah med 30 in 40 μg/m3 in na 67 lokacijah med 20 in 30 μg/m3. Iz tega ugotavljamo, da je kar na 137 lokacijah onesnaženost zunanjega zraka z dušikovem oksidom bolj ali manj škodljiva za zdravje ljudi.
Pričakovano višje vrednosti onesnaževanja z dušikovim oksidom so prisotne v centru mesta in ob mestnih vpadnicah. V primeru osnovnih šol in vrtcev so višje vrednosti onesnaženosti pogojene z bližino prometnice ter verjetno parkirišč, na katerih starši ustavijo, ko peljejo otroke v šolo.
Rezultati niso slabi, a vseeno potrjujejo, da je onesnaženost zraka zaradi prometa v prestolnici velik problem.
Kje v Ljubljani dihamo najtežje, si lahko pogledate na TEJ spletni strani.
