Marko Peterlin, predstavnik Koalicije za trajnostno prometno politiko, je danes skupaj z Nejcem Geržiničem, glavnim avtorjem nove zasnove linij, predstavil načrt za prenovo ljubljanskega potniškega prometa, s katerim bi dvignili kakovost javnega prevoza v Ljubljani in njeni urbani regiji.
Zadnje tedne se veliko govori o napovedani gradnji nove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani. Peterlin za je javnost povedal, da so v tem prepoznali priložnost za razvojni preboj ljubljanskega potniškega prometa: »Z novim konceptom delovanja bi lahko omogočil multimodalnost občanom in občankam, obiskovalcem in prebivalcem celotne regije.«
Boljše za ljudi, boljše za okolje
Njihov koncept se imenuje ZMAJ - zmogljive mestne avtobusne linije. Prepričani so, da bi z boljšim delovanjem javnega prevoza pritegnili več ljudi, ki bi avtobus redno uporabljali, s tem pa bi zmanjšali emisije CO2 in pritisk na cestno omrežje ter prispevali k razogljičenju prometa v prestolnici.
Jedro njihovega koncepta predstavljajo zmogljive avtobusne linije, ki bi potekale po koridorjih, in glavne prestopne točke med različnimi vrstami javnega prometa. »Nov potniški center bo lahko zaživel le v primeru, da bo omogočil bistveno povečanje uporabe javnega potniškega prometa in prevzel tudi pomemben del od prek 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano. Za konkurenčnost javnega prometa je ključnega pomena, da lahko potnik opravi z njim celotno pot od začetka do cilja, torej z medkrajevnim in mestnim prometom, ter s čim manj in čim krajšimi prestopi.«
Pri osnovanju novega sistema so se osredotočili na tri ključne dejavnike: frekventnosti, hitrost in udobje.
Hitrost
»Hitrost se lahko zagotovi z rumenimi pasovi, kot jih že poznamo,« je besedo prevzel Nejc Geržinič. V njihovem predlogu so šli še korak dalje in rumene pasove predlagali ne ob robovih cest, kjer so trenutno nastanjeni, ampak na sredini cestišča.
»To na začetku predstavlja nekoliko dražjo investicijo, ampak imajo precej prednosti pred obrobnimi pasovi. Trenutno morajo avtomobili, ki zavijajo desno, prečkati rumeni pas med avtobusi, s čimer ovirajo avtobuse, ki izgubljajo čas s čakanjem. S tem se zmanjša konflikt med avtobusi in avtomobili,« je povedal Geržinič in dodal, da bi postaja na sredini cestišča preprečila trenja med pešci in kolesarji, saj pešci pogosto stopijo iz avtobusa naravnost na kolesarsko stezo.
Frekventnost
Kot zelo pomemben dejavnik pri javnem prevozu je izpostavil frekventnost: »Mi smo šli po konceptu en koridor, ena linija. Imamo glavne upadnice: Dunajska, Celovška, Tržaška cesta. Tukaj je smiselno, da imamo na vsakem koridorju eno linijo in ne tri ali več. Morda je skupna frekvenca vseh teh linij enakovredna eni pogostejši liniji, ampak je usklajevanje urnikov težavno in zato se zgodi, da pride nekaj avtobusov na enkrat, potem pa kar dolgo ni nobenega.«
Če imamo eno linijo, je usklajevanje precej lažje in zagotovi se lahko, da pripelje avtobus na vsake dve ali tri minute, je pojasnil. »Večina potnikov bo še vedno potrebovala prestop in če naredimo linije frekventne, bodo potniki na postaji čakali zelo malo časa, s tem pa bo prestop veliko manj opazen, kar predstavlja manjšo oviro za uporabo javnega prevoza.«
Udobje
Zadnja točka na seznamu je bilo udobje. Predlagajo nove dvozgibne avtobuse, kot jih že poznajo številna mesta po Evropi. »Dolgi so do 24 metrov in zagotavlja večjo kapaciteto, kar pomeni, da je gneča na avtobusu manjša, potniki imajo več prostora in več vrat za vstopanje in izstopanje. S tem se lahko skrajša čas potovanja. Osrednja prestopna točka bi bila Bavarski dvor,« je zaključil Geržinič.
Janković: Drzne ideje predstavlja študent, ki je magistriral v tujini
Idejo so že predstavili vodstvu Mestne občine Ljubljana, predstavitve se je udeležil tudi direktor Ljubljanskega potniškega prometa. Vendar pa se županu Zoranu Jankoviću načrt ni všeč: »Projekt ocenjujem kot neizvedljiv. Predvideva, da bi bil pas za mestne avtobuse speljan po sredini. Torej bi vsi, ki bi stopili z avtobusa, morali stopiti na cesto. Idejo smo zavrnili. Drzne ideje predstavlja študent, ki je magistriral v tujini. Na vprašanje, ali je to že kje izvedeno, je odgovor pač ne.«
Na vprašanje, ali morda občina pripravlja kakšen svoj koncept hitrih avtobusnih linij, Janković odgovarja: »Vedno se da kaj izboljšati. Edina sprememba, ki jo bomo uvedli že junija, v času izvajanja projekta Velo-city, je, da bo okoli mestnega središča vozil hitri avtobus, ki bo na vodik ali pa na elektriko. Po Slovenski cesti, na Masarykovo cesto, potem skozi tunel pod Ljubljanskim gradom, pa po Zoisovi cesti, nazaj na Slovensko cesto. Druga varianta je, da bi v hitro linijo zajeli tudi Moste.«
