Barvita poznosecesijska lepotica, ki izstopa s svojimi barvami in vzorci, najlepša stavba v Ljubljani, Vurnikova hiša, ima težave.
Mnogi turisti se glasno sprašujejo, ali je ta stavba sploh resnična, ko jih vodiči pripeljejo pred Vurnikovo hišo na Miklošičevo 8 v Ljubljani, nasproti hotela Union.
Stavba res deluje fantazijska in pravljična in vedno boste naleteli na koga, ki jo fotografira in se čudi njenemu bogatemu okrašenemu pročelju, ki jo je poslikala Helena Vurnik, žena arhitekta in avtorja stavbe Ivana Vurnika.
Tisti, ki urejajo zemljiško knjižne zadeve, imajo priložnost stopiti v hišo in občudovati neverjetno notranjost. V Vurnikovi hiši ima namreč prostore tudi Zemljiška knjiga. Notranjost sicer ni odprta za turistične oglede.
A najlepša hiša je dobila gradbeni oder – čeprav izgleda izjemno vzdrževana.
A težave niso na znameniti umetniški in zaščiteni fasadi, temveč na strehi, so nam razložili stanovalci hiše. Ta je namreč začela puščati, zato so streho popravili.
Primer arhitekture narodnega sloga
Vurnikova hiša oziroma nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici je ena najznamenitejših ljubljanskih stavb.
S svojim bogato okrašenim pročeljem deloma izstopa iz okvira svojega, sicer podobno živopisnega secesijsko obarvanega dela mesta.
Leta 1921 jo je zgradil arhitekt Ivan Vurnik, velja pa za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga. Je spomeniško zaščiten objekt.
V notranjosti stavbe je poslikana bančna dvorana s steklenim stropom, ki je sestavljen iz majhnih modrih steklenih kvadratov, vanj je vgrajen dekorativni pas raznobarvnih stekelc.
Barvni vitraži v geometrijskih motivih krasijo tudi stopniščno vežo v prvih dveh nadstropjih.
Poslikava dvorane in pročelja je delo arhitektove soproge Helene Vurnik, po rodu Dunajčanke, ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju tipične slovenske arhitekture.
Geometrijske okraske v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice dopolnjujejo motivi iz slovenske ikonografije: stilizirana pokrajina smrekovih gozdov in žitnih polj ter vinske trte in motiv žena v slovenski narodni noši.
