Foto: Branka Keser
Nika Vajnhandl
Pon, 27.12.2021 06:41
Kako občutljiva je zgradba gledališča Drame, smo jasno videli oktobra, ko je zgradbo zalila meteorna voda. Preverili smo, zakaj je do poplav prišlo in kdaj se obeta prenova dotrajane zgradbe.

O zgodovini stavbe Drame in tudi načrtih za njeno celovito prenovo smo se pogovoril Iztokom Vadnjalom, koordinatorjem celovite prenove in do leta 2019 dolgoletnim vodjem tehničnih služb Drame. 

Najprej je to bilo nemško gledališče

Začetek Drame sega v leto 1909, ko je Aleksander Graf pripravil projekt za izgradnjo takrat nemškega gledališča v Ljubljani, kar je organizirala in financirala nemška skupnost sama.

Pred tem so si stanovsko gledališče Nemci in Slovenci delili. Ker je prihajalo do nesoglasij med skupnostma, koliko bo kdo lahko uporabljal gledališki oder, so se nemško govoreči prebivalci takratne Ljubljane odločili, da ustanovijo lastno gledališče na prostoru, kjer danes deluje Drama. 

Oktobra leta 1911 je bilo gledališče dokončano in sledila je slavnostna otvoritev. Kot zanimivost, gradnjo gledališča je s svojim deležem pomagal financirati tudi cesar Franc Jožef. Ostale stroške je nemška skupnost financirala sama s s prispevki in donacijami.

Vzpostavitev Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Do leta 1919 je torej zgradba služila kot nemško gledališče, 6. februarja 1919 pa je bila na njenem odru odigrana prva uprizoritev v slovenskem jeziku: to je bila drama Tugomer Josipa Jurčiča in Frana Levstika.

Takrat se je začelo obdobje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, kot ga poznamo danes. Seveda, z vzponi in padci.

Po drugi svetovni vojni se je v gledališču oblikoval stalni igralski ansambel in tako se je začela formirati osrednja slovenska gledališka institucija, kot jo poznamo danes.

Drama danes je skoraj takšna kot je bila na začetku

Do prvih poskusov prenove okolice stavbe je prišlo že v 30. letih prejšnjega stoletja. V glavnem pa se ni nič zares zgodilo – hiša je do leta 1952 ostala takšna, kot je, z le manjšimi preoblikovanji.

Prvi bolj resni poskus prenove je bil leta 1952, ko so razširili oder, a še zmeraj niso posegali v zunanjost.

V 60. letih je prišlo do realizacije ideje o širitvi zgradbe. Ta naloga je bila zaupana arhitektu Dušanu Medvedu s sodelavci. 

Sprejeli so odločitev, da zgradbi dodajo prizidek, ki so ga dejansko morali zgraditi, saj je gledališče, kot je bilo zgrajeno leta 1911, postalo tehnološko zastarelo in ni več ustrezalo tedanjim novim potrebam za gledališko ustvarjanje. Prav tako se je večal ansambel, kar je še povečevalo prostorsko stisko.

Leta 1967 je moderen, funkcionalno vzdržen prizidek zaživel in kot tak zadoščal vrsto let. 

»Drama je sedaj v slabem stanju. Skrbi me za sodelavce v tej zgradbi, vem, da naredijo vse, da omogočijo varno delo sebi in svojim sodelavcem, toda sedaj, v tem stanju, jim zgradba pri tem ne pomaga.« razlaga Vadnjal.

Preambiciozno zastavljene prenove

Politika že več let obljublja, da se bo Drama celovito prenovila, a zmeraj, ko bi do prenove lahko prišlo, se pojavijo novi zadržki.

1996 je arhitektka, scenografka in gledališka režiserka Meta Hočevar pripravila prvi celovit projekt prenove Drame. Projekt je bil takrat ustavljen zaradi preambicioznosti in tudi nasprotovanja okoliških prebivalcev. Tloris novega prizidka je namreč bil zastavljen tako, da so bili gabariti stavbe  po celotnem zemljišču, s katerim Drama razpolaga in ga upravlja.

V letu 2003 je Drama pod vodstvom Janeza Pipana z načrti arhitektov Andreja Nolde in Roka Gerbca o prenovi Drame prišla kar daleč, a je tudi ta načrt bil po mnenju ustanovitelja preambiciozen in zato ustavljen.

2014 so v Drami prejeli dopis takratnega ministra za kulturo Uroša Grilca, v katerem so v nekaj točkah dobili navodila kako zastaviti nov projekt Celovite prenove Drame. Takrat so jo poimenovali »konzervativni pristop k iskanju rešitev«. 

Tako so leta 2015 pripravili novo projektno nalogo za celovito prenovo, v kateri so se posvetili predvsem notranjemu ustroju gledališča: kako naj gledališče diha in živi, da bo lahko v sodobnem času nadaljevalo z uresničevanjem svojega osnovnega poslanstva, ki je ustvarjanje in uprizarjanje vrhunske gledališke umetnosti. 

Leta 2016 je bil objavljen Javni, anonimni, odprti, dvostopenjski, projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za celovito prenovo Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.

Zgradbi »prepihati možgane«

Opisuje, da iz hiše ne želijo narediti nekaj povsem novega, izmišljenega, temveč jo spoštljivo in sodobnemu času primerno osvežiti, ali kakor se izrazi: »Celi zadevi prepihati možgane.«

Obnova predvideva rušenje obeh delov prizidka, saj menijo, da bi statična ojačitev zmanjšala volumen zgradbe in omejila funkcionalnost. Torej, prizidek bodo porušili in na istem mestu in v istem obsegu zgradili novega. 

Porajale so se ideje o energetski sanaciji obstoječega objekta a bi s vsem skupaj preveč posegli v prostore. Edina izvedljiva možnost je dejanska rušitev in izgradnja novega, energetsko vzdržnega prizidka z ustreznim prezračevanjem, ogrevanjem in vsem kar je del današnjih veljavnih standardov. 

Na podlagi že omenjenega dopisa takratnega ministra Grilca je bilo predvideno, da se del dejavnosti preseli, na primer prostori uprave in skladišča, in da se šele, ko se to uredi, prične prenova same Drame. 

V glavni zgradbi Drame, so želeli obdržati le tiste službe in dejavnosti, ki služijo neposredno predstavam. Ministrstvo je za uresničitev tega načrta odkupilo prostore v Nemški hiši, ki jih je imela Drama že tako ali tako v dolgoletnem najemu, da bi lahko vanje preselila del dejavnosti. V neki točki so se v Drami odločili, da bi v Nemški hiši prostore lahko dobila uprava in administracija gledališča. 

Skladišča, ki so sicer v hiši, pa bi bila preseljena v prenovljeno skladišče v Šentvidu, ki ga imajo tudi sicer v upravljanju. 

(Lažna) naklonjenost politike k prenovi

Za samo prenovo Drame je bil na omenjenem natečaju izbran arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. 

Natečajna rešitev predvideva vse minimalne in obče standarde za tovrstne zgradbe, prenovljena stavba pa bi postala tudi bolj dostopna in prijazna za gibalno ovirane osebe.

Ob izbiri prvonagrajene rešitve so v Drami pripravili razstavo vseh na mednarodni natečaj. Takratni predsednik vlade Miro Cerar, takratna ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in drugi uradni predstavniki, ki so se razstave udeležili, so bili ideji prenove Drame izredno naklonjeni. 

In ko bi se stvari morale končno premakniti v smer začetka gradnje, ni bilo za to ključnih odgovorov ali odobrenih finančnih sredstev.

»Odnos »bi, ne bi« se vleče že leta. Dejansko manjka prava politična volja, ki bi dala priznanje našim naporom vloženim v načrtovanje prenove in priznala  strokovnost izdelanega projekta, in odločitev da se v okviru Vlade in ministrstva za finance uredi vse nujno za prenovo,« za Ljubljanainfo razlaga Vadnjal.

Soglasja za tri metre prostora na tujem ozemlju

Zataknilo se je namreč pri lastništvu Gradišča. V času poteka prenove Drame bi namreč morali na del tega prostora, v širini treh metrov, postaviti zaporo za zaščito gradbene jame, ki bi jo ob zaključku prenove tudi odstranili in vzpostavili nazaj prvotno stanje. Gre torej za težavo začasne uporabe zemljišča, ki je v sodnem sporu.

Izvorni lastnik ozemlja je bila Mestna hranilnica Ljubljana, a si med drugim tudi Mestna občina Ljubljana želi imeti to ozemlje kot javno površino. Razsodba sodišča v tej zadevi pa se odvija zelo počasi. 

Ne glede na to, kdo bo lastnik ozemlja, so se v Drami že skoraj v celoti uskladili z etažnimi lastniki stanovanj na Gradišču 6, Gradišču 8 in na Slovenski cesti 11. Želijo tudi soglasje Mestne hranilnice Ljubljana, ki sicer nima pravnega naslednika, in Mestne občine Ljubljana, da razsodba sodišča ne bi nikakor vplivala na že dolgo pričakovano prenovo. 

Z ministrstva pa še vedno niso dobili odgovora o nadaljevanju projekta ali za to nujnih sredstev. Čeprav se zdi, da je naklonjenost prenovi Drame splošna, pa očitno prihaja do zadržkov, ko je treba odobriti finance zanjo. 

»Zato njihova naklonjenost k prenovi bode v oči. Ne vem, ali je iskrena, imam občutek, da je nakljonjenost prisotna, vendar ne temu projektu, nekaj jih moti,« pove Vadnjal in doda:

»Če bi bila »naklonjenost« resna bi se izkazala v odprtju ustreznega NRP dokumenta, kjer bi bil definiran denarni tok in časovnica prenove. To je projekt, ki bi trajal od štiri do pet let. Tak papir oziroma dokument pa ne obstaja in kolikor vem, ga nihče niti resno ne pripravlja«. 

Kako bo Drama izgledala po prenovi?

Ko se bomo po prenovi sprehodili mimo Drame, ne bomo videli samo fasade, temveč notranjost gledališča, saj bo del zgradbe odprt – fasada bo prosojna in bo tako »razkrivala« vsakodnevno dihanje gledališča.

S tem, želijo bolj vstopiti v stik z ljudmi, z mimoidočimi, ki so in bodo njihovi obiskovalci. 

Zadnje poplave v Drami

Da je stavba dotrajana, kažejo tudi posledice zadnje poplave v Drami, o kateri smo poročali.

Do poplave je prišlo 29. septembra letos zaradi močnega naliva, ki mu v Ljubljani ni mogoče najti primerjave v zadnjih več kot dvesto letih. Kritina zgradbe namreč naliva ni zdržala.

»Veliko let nam že obljubljajo prenovo, zato v zadnjih desetletjih nikoli zares nismo imeli na voljo sredstev za večja vzdrževalna dela, menjavo dotrajanih delov strehe in tako dalje,« razlaga.

Ob jesenskih poplavah meteorna voda iz žlebov ni imela več kam odtekati, ker so bile vse kanalizacijske poti okoli hiše prenapolnjene s preobilno količino na hitro zapadle meteorne vode. 

Med drugim je prišlo tudi do obratnega učinka: voda je zaradi pritiska začela potovati navzgor namesto stran od stavbe. Tako je voda preplavila odtoke in v zgradbo pritekala tako s strehe kot skozi neizolirane kletne prostore. 

Tako je poplavilo pravzaprav večinski kletni del Drame. Najbolj je bila na udaru tapetniška delavnica, skladišče z elektro materialom in tonsko opremo, blagajna, parketi, tapisoni, po stopniščih pa so se valili slapovi.

Ko je voda začela pronicati v prostore Drame, je potekala predstava Požigalci. Igralec Saša Tabaković je sredi predstave občinstvu sporočil, da »da je v gledališče vdrla voda,« publika pa se je, glede na pomenljiv naslov uprizoritve, sprva pošteno nasmejala, v mišljenju, da gre za del predstave.

Sanacija posledice poplav

Posledice poplav so že sanirali. Pripravili so popis škode in uničene opreme, to posredovali na ministrstvo in dobili podpisano pogodbo za dodelitev nujnih sredstev za odpravo posledic vdora vode.

Tako so v Drami že lahko nadomestili uničeno opremo, pa tudi sanacijska gradbena dela so že zaključena.

Sama celovita prenova Drame, ki jo obljubljajo že več let, pa celostno predvidi tudi reševanje tovrstnih težav. 

»Kaj takega se ne bi moglo zgoditi, če bi bila stavba že prenovljena,« pove Vadnjal glede poplav.

Kako stanje zgradbe vpliva na zaposlene v njej?

»Kolektiv Drame me je leta 2017, ko smo zaključili z natečajem, veselo ustavljal na hodniku, z vprašanji, kako in kdaj se nam obeta prenova zgradbe. Leta 2018 več niso nič spraševali. 2019, ko je bila podpisana pogodba, so se ponovno pojavila kakšna vprašanja. Zadnji dve leti pa se mi že malo nasmihajo  – iz obrazov se počasi odslikava razočaranje,« za Ljubljanainfo razlaga Vadnjal.

Tako opisuje, da bi bili vsi veseli, če bi bilo stanje zgradbe drugačno, boljše. Tudi delo naj bi takrat potekalo v bolj sproščenem vzdušju.

Odstop ravnatelja

Pred nekaj tedni smo bili priča odločitvi Igorja Samoborja, da odstopa s položaja ravnatelja Drame. 

Odstopil je leto in pol pred iztekom mandata, tudi in predvsem zaradi dolgotrajnih zgolj obljub o prenovi zgradbe. Zato lahko odstop vidimo kot protestno gesto glede na namere in naklonjenosti ministrov v besedah, ki se pa ne izkazujejo.

Samobor bo po prenehanju opravljanja funkcije ravnatelja z novim letom nadaljeval svoje delovanje kot redni član igralskega ansambla Drame. 

S 3. januarjem bo vodenje gledališča kot vršilka dolžnosti ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana prevzela Vesna Jurca Tadel. 

Pogumno naprej

Kljub vsemu, kar so v Drami doživeli v letu 2021, kljub dotrajanosti stavbe in opreme so do konca novembra uspeli v živo odigrati vse premiere in tudi večino zastavljenih ponovitev iz sezone 2020/21.

Do konca leta so predstavili že pet od skupno 13 premier nove sezone.

Starejše novice