Čeprav velja za peš cono, je Čopova ulica vsak dan bolj podobna prometnemu vozlišču – med gasilci, dostavljavci, kolesarji in skiroji se pešci vse pogosteje umikajo.
Na Čopovi ulici, eni najbolj prepoznavnih ljubljanskih peš con, že več tednov stoji gasilsko vozilo zaradi obnove drogerije.
Danes pa se je situacija še zaostrila: mimo je pripeljal poštar z belim službenim avtomobilom, ki se je ustavil v bližini gasilcev, kmalu zatem še vozilo Kavalir, nato pa je po ulici pridrvel še dostavljavec Wolt na velikem in hitrem kolesu.
Rezultat? Prometni zamašek sredi območja, ki naj bi bilo namenjeno predvsem pešcem.
Peš cona samo po imenu?
Čeprav znak jasno prepoveduje vožnjo motornih vozil, se po Čopovi – in tudi Cankarjevi ulici – vsakodnevno vozijo motoristi, kolesarji, uporabniki električnih skirojev ter dostavna vozila.
»Čeprav ti dve ulici imenujemo peš cona, v praksi ne gre za prostor, namenjen izključno pešcem, temveč za skupni prostor s prednostjo pešcev,« pojasnjujejo poznavalci prometne ureditve.
A prav ta prednost je pogosto le teoretična.
Hitrosti, ki nimajo mesta med pešci
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da lahko kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev v peš coni vozijo le tako, da ne ogrožajo pešcev.
A razlike v hitrosti so očitne: povprečen pešec hodi s hitrostjo štiri do pet kilometrov na uro, kolesar na kratkih razdaljah doseže okoli 17 kilometrov na uro, električni skiroji pa pogosto vozijo še hitreje – opaženi so bili tudi pri 69 kilometrih na uro.
»Ime peš cone daje občutek varnosti, realnost pa je pogosto polna hitro premikajočih se prevoznih sredstev,« opozarjajo pešci, ki se morajo vsakodnevno umikati.
Globe obstajajo, nadzora pa je malo
Za kršitve pravil v peš conah je predvidena globa 80 evrov, vendar nadzor po mnenju številnih uporabnikov ni dovolj učinkovit, da bi zagotovil varnost in spoštovanje pravil.
Mestna občina sicer svetuje, da se kolesarji in uporabniki skirojev v gneči s prevoznega sredstva spustijo, uporabljajo čelado, slušalke pospravijo v žep, ponoči pa prižgejo luč.
Električni skiroji – praktični, a nevarni?
Električni skiroji so hitri, priročni in okolju prijazni, vendar brez jasnih omejitev in odgovorne uporabe postajajo resen varnostni izziv.
»Pešci se morajo umikati drvečim skirojem in kolesarjem, namesto da bi se ti prilagodili prostoru, ki naj bi bil namenjen hoji,« opozarjajo mimoidoči.
Dokler bodo Čopova in Cankarjeva ulica peš coni le po imenu, bo vprašanje varnosti pešcev ostalo odprto – skupaj z vprašanjem, komu so ti mestni prostori v resnici namenjeni.
