Tomanov park leži v križišču Resljeve in Masarykove ceste. Pred sedmimi leti je zrasel iz preurejene gradbene jame, opremili so ga s kamnitimi klopmi, da bi lahko potniki, ki čakajo na avtobus ali vlak, lahko počakali na svoj prevoz v vsaj malo zelenem okolju.
A tega namena park nikoli ni dosegel.
A park, poimenovan po kamnoseku Feliksu Tomanu, ki je živel in ustvarjal v čudoviti stari hiši ob parku, je hitro dobil drug namen, v njem so se namreč začeli zbirati brezdomci, ki je postal njihovo znano zbirališče, potniki ali meščani vanj niso zahajali.
V bližini se je v pod novozgrajenimi bloki, tako imenovano Masarykovo rezidenco namreč odprla živilska trgovina, kjer ’nažicajo’ kakšen evro, nato pa so s pijačo in hrano posedali v majhnem parku in komentirali mimoidoče.
Tako so se v parku ob prestižni in luksuzni Masarykovi rezidenci, kot so jo oglaševali, kjer so prodajali stanovanja po pet in več tisoč evrov za kvadratni meter, kar nekaj se jih tudi oddaja, trenutno lahko tam najamete 53 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 1150 evrov, zaredile podgane.
Kar ne čudi, saj smo lahko v parku opazovali smeti in hrano, ki so se valjali po tleh, opaziti je bilo tudi narkomanske igle, ne nazadnje sta v neposredni bližini tudi metadonski center in Metelkova. Mnogi so v Tomanovem parku tudi spali - zjutraj so se gledali z mimoidočimi, ki so hiteli v službo.
Podgane so se sprehajale po parku, vidni so bili tudi njihovi rovi, ki so jih izkopale.
Zato so oktobra v Tomanovem parku fiksno ogradili območje ob križišču Resljeve in Masarykove ceste. Deratizacija naj bi trajala tri mesece, torej oktober, november in december. V začetku januarja je park še vedno ograjen.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je na območju namestil vabe proti podganam v obliki parafinskih blokov.
Pokukali smo skozi ograjo in vab nismo opazili, park se zdi miren. Vab ni videti, prav tako se zdi, da so se umaknile še podgane.
Najverjetneje bo deratizacija trajala nekaj več časa kot tri mesece, kot je bilo tudi v primeru deratizacije Miklošičevega parka.
Vedno več deratizacij?
Ta je potekala le nekaj mesecev pred deratizacijo Tomanovega parka.
Kot so na občini povedali, so poleti prejeli več pritožb in pobud za ukrepanje proti podganam tudi v Tomanovem parku. »Čeprav površine redno čistimo in praznimo koše za odpadke, so se glodavci na območju razmnožili.«
»Znova opozarjamo, da je hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah prepovedano. S tem namreč hrano dobijo tudi podgane, zaradi česar se hitreje razmnožujejo in zadržujejo na območju, kjer jim je hrana bolj dostopna,« opozarjajo na ljubljanski občini.
Ne mečite hrane, ker množijo se podgane
Ograja okoli parka ima napise »Ne mečite hrane, ker množijo se podgane«.
Glodavci v kanalizacijskem omrežju ne živijo, se pa hodijo vanj prehranjevat, ker vedo, da tam najdejo hrano. Betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, tako zanje niso ovira, da pridejo do hrane.
To je eden izmed razlogov, zakaj v straniščno školjko ali odtok ne smemo metati ostankov hrane. Več kot je hrane v kanalizaciji, hitreje se namreč razmnožujejo.
»Večje količine odvrženega kruha, ki je namenjen hranjenju živali, posamezniki večkrat puščajo na javnih površinah v Mestni občini Ljubljana. Zato znova opozarjamo, da se hrane ne meče niti v stranišče ali odtoke niti se hrani živali na javnih površinah,« so še jasni na občini.