Ptice, ki so del marsikatere metropole. A brez prizadevanj simbioze ni.
Pred leti je Mestna občina Ljubljana financirala projekt Mestni golob, ki je na human način občutno zmanjšal golobjo populacijo.
Spomnimo. Z lesenimi golobnjaki oziroma rednim krmljenjem na urejenih površinah so jih izvabljali iz središča, kjer se je golobja populacija izkazala za nadlogo. Hkrati pa so postavili golobnjake z gnezdišči, iz katerih so pobirali jajca in tako omejevali njihovo razmnoževanje.
Golobi so del marsikatere metropole, a znajo za nekatere biti moteči.
Ozka pooblastila
Pred petimi leti so na Mestni občini Ljubljana pojasnili, zakaj so opustili omenjeni projekt. Navedli so nekaj predpisov iz Zakona o zaščiti živali, iz katerih je razvidno, »da lokalna skupnost nima pravne podlage za sprejetje predpisa oziroma odloka, ki bi urejal oziroma omejeval populacijo golobov, saj je urejanje v pristojnosti države«.
Skratka, Mestna občina Ljubljana ima pri urejanju tega področja izredno ozka pooblastila, ker je pristojnost za ravnanje z živalmi v domeni države.
A če prevrtimo čas do danes, ugotovimo, da se tudi na tem področju nekaj premika. Mestna občina se bo namreč posvetovala »z relevantnimi institucijami ter strokovnjaki, da bi razvili celovit načrt, ki bo omogočil izvajanje ukrepov na human in prijazen način«, so sporočili.
