Inštitut 8. marec ostro kritizira Ljubljano

Inštitut 8. marec je z zapisom na družabnem omrežju Facebook jasno in glasno opozoril na perečo problematiko slovenske prestolnice - stanovanjsko krizo.

Kot primer dobre prakse so v inštitutu izpostavili avstrijsko prestolnico. 

»Dunaj že tri leta zapored ohranja naslov svetovne prestolnice, v kateri je najlažje živeti. Na Dunaju živi približno 1,9 milijona ljudi. Mestni svet si vsako leto prizadeva zgraditi med 5.000 in 7.000 novih socialnih stanovanj. V naseljih z več kot 5.000 kvadratnih metrov stanovanjske površine morata biti dve tretjini subvencioniranih najemnih stanovanj,« so zapisali. 

Dejstva

Najemniških stanovanj na Dunaju je 76 odstotkov, le 13 odstotkov je lastniških (šest odstotkov je lastnikov hiš, pet odstotkov pa drugih oblik lastništva). 

Da najemnik v avstrijski prestolnici živi v stanovanju iz socialne sheme, pri severnih sosedih nima nikakršnega prizvoka, ki bi impliciral na njegov ekonomski status; še več, mestna uprava tega šestega največjega mesta v Evropski uniji zadnjih sto let razvija in vlaga v t. i. dunajski model socialnih stanovanj, ki je za marsikatero mesto ali državo nedosegljiv cilj, trenutno tudi za Slovenijo.

Okoli pol milijona od dveh milijonov prebivalcev Dunaja tako živi v stanovanjih, ki so jih zgradili občina ali neprofitna stanovanjska podjetja oziroma stanovanjska podjetja z omejenim dobičkom. Čakalna doba za pridobitev stanovanja je 18 mesecev, je pred nekaj meseci ugotavljal RTV.  

Kljub majhnosti cene v nebo

Ljubljana je skoraj sedemkrat manjša od Dunaja, opozarja Inštitut 8. marec. Mesto Ljubljana ima skupno v lasti 4.666 stanovanj, kar je skorajda trikrat manj, kot je v mestu praznih stanovanj.

Spomnimo, podjetje Elektro Ljubljana je meseca julija razkrilo, koliko gospodinjskih merilnih mest je imelo lani letno porabo elektrike manj kot 500 kilovatnih ur; takšna stanovanja bi namreč lahko zanesljivo označili kot prazna. 

Po njihovih podatkih je v Ljubljani nekaj več kot 130.000 stanovanjskih oziroma gospodinjskih merilnih mest, povprečna letna poraba elektrike pa znaša 2.942 kilovatnih ur (kWh). Pri kar 11.394 merilnih mestih je poraba znašala manj kot 500 kWh, kar po ocenah strokovnjakov pomeni, da so nepremičnine prazne oziroma v njih nihče ne živi.  

Lani je bilo torej skoraj devet odstotkov vseh stanovanj v Ljubljani popolnoma praznih, njihovo število pa se v enem letu skoraj ni spremenilo. Že januarja lani so v časniku Finance z enako metodo ugotovili, da je bilo leta 2022 praznih 11.592 stanovanj, kar je le 200 več kot letos. 

»Z novim študijskim letom bo po podatkih N1 v ljubljanskih študentskih domovih nekaj več kot 1.600 študentov na čakalni listi, ker nastanitev ni dovolj. Prepuščeni so trgu, tako kot številni drugi, tržne najemnine pa so iz leta v leto dražje. Ustvariti mesto, v katerem je lepo živeti, pomeni poskrbeti za dostopna stanovanja.  Gre za odločitev politike. Zahtevajmo jo!,« so še zapisali v Inštitutu 8. marec.