Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da prestolnica med zadnjimi poplavami ni utrpela večje škode, čeprav je bil pretok vodotokov primerljiv z velikimi poplavami leta 2010.
Po uradnih številkah je bilo poplavljenih 220 objektov, od tega 132 bivalnih površin.
Kako pa jo je odnesel povezovalni kanal C0?
Tarča kritik
Spomnimo. Na kanalu C0 se lomijo kopja: oporečniki županu očitajo, da z gradnjo kanalizacije nad vodonosnikom na odseku med Brodom in Ježico ogroža življenje več kot 300.000 prebivalcev in ostalega ekosistema, saj sta bližini vodarni Šentvid in Kleče, ki Ljubljano in okolico oskrbujeta z 90 odstotki pitne vode.
Janković sicer trdi, da bo ta projekt poskrbel za zaščito pitne vode zaradi prepustnosti greznic, dodal pa je, da je traso projekta stroka zarisala pred 30 leti, za traso med Brodom in Črnučami imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, zato projekta zakonito nihče ne more zaustaviti.
V namen preiskave projekta je stranka SDS ustanovila tudi parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo z delom začela jeseni.
Skratka, z njim bi po besedah župana imeli v Ljubljani 98 odstotkov vseh objektov, priklopljenih na kanalizacijo.
Kakšne so posledice?
Tako javnega podjetja Voka Snaga kot tudi ljubljanski župan sta javnosti zagotovila, da kanal C0 v nedavnih poplavah ni bil poškodovan, čeprav naj bi bil del trase pod vodo, na nekaterih mestih pa naj bi bile vidne »poškodbe površine«. Ta naj bi zdaj bila posedena, pojavljali naj bi se ponori, opozarjajo občani iz četrtne skupnosti Posavje.
Direktor omenjenega javnega podjetja David Polutnik je pred časom sicer poudaril, da povezovalni kanalizacijski kanal med poplavami ni utrpel nobenih poškodb niti na kanalizaciji niti na vodovodnem sistemu, saj je v zgornjem delu od reke Save odmaknjen, v spodnjem delu pa je betoniran prav za preprečitev poškodb ob tovrstnih dogodkih.
Stalni preventivni ukrepi
Kar pa se tiče ukrepov ob morebitni naravni nesreči na območju kanala C0, pa Mestna občina Ljubljana pojasnjuje, da to tematiko opredeljuje vladna Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, ki določa nosilce načrtovanja, vsebino, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja.
»Mestna občina Ljubljana ima sprejet načrt ZR ob potresu, poleg tega pa imajo sprejete svoje načrte ZR tudi podjetja, ki zagotavljajo temeljne javne storitve.«
Upravljavec Centralnega vodovodnega sistema Ljubljana je Voka Snaga, ki »izvaja stalne preventive ukrepe in ima pripravljene dodatne ukrepe za preprečevanje tveganj pri javni oskrbi s pitno vodo«.
»Stalni ukrepi se izvajajo vsakodnevno, v običajnih razmerah delovanja. Dodatni ukrepi se izvajajo ob povečani ogroženosti infrastrukture, izrednem dogodku ali krizi, če stalni ukrepi, tudi če se njihovo izvajanje stopnjuje, ne zadostujejo. Dodatni ukrepi se izvajajo na podlagi ocene tveganj ali pa se sprejmejo ali nadgradijo na podlagi nastalih in pričakovanih posledic povečane ogroženosti infrastrukture, izrednega dogodka ali krize.«
Starejše novice
