Sredi prejšnjega meseca je odbor državnega zbora za gospodarstvo brez glasu proti podprl vladni predlog interventnega zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki sta ga pripravila gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo.
Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. Skupna vrednost pomoči je predvidena pri 5,6 milijona evrov letno.
Subvencioniranje letalskih linij je ena od možnosti za izboljšanje povezljivosti. Med drugimi je ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika.
Poslanci so se v razpravi strinjali, da je letalska povezljivost Slovenije izjemnega pomena, a je trenutno izjemno slaba – zgodovinsko najslabša.
Irski Ryanair, največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik, se je od slovenskega tržišča poslovil leta 2008, vrnitev pa mu je v interesu, ugotavljajo poznavalci, ki stojijo za slovenskim letalskim portalom Sierra5. In izpostavljajo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, kamor Ryanair redno ne leti, na kar je omenjeni ministrstvi julija lani opomnil prevoznik sam.
Odprava monopola
Omenjeni portal kot eno od prioritetnih nalog Slovenije izpostavlja odpravo monopola Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, s katerim upravlja podjetje Fraport Slovenija, saj da bi bilo optimalno za delovanje internega trga letališč, če bi se »vključilo« tudi mariborsko.
Portorož je zaradi infrastrukturnih omejitev v tem pogledu manj relevanten za obsežnejši komercialni promet.
Slovenija je na dnu lestvice evropskih držav po okrevanju letalskega potniškega prometa. Povezav z ljubljanskega letališča je precej manj kot pred propadom domačega letalskega prevoznika Adria Airways in pred epidemijo. Avgusta lani je bilo 42 odstotkov manj letov kot avgusta leta 2019.
Vendar pa vsi ukrepi vlade, tako Sierra5, učinkujejo nasprotno in krepijo monopol ljubljanskega letališča. Tudi interventni zakon za zagotovitev večje letalske povezljivosti.
Ta predvideva, da bosta ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo še opredelili, katere linije bodo subvencionirane, je pa cilj, tako državni sekretar Matevž Frangež, da Slovenijo bolje povežejo s ključnimi destinacijami.
Upravičenci bodo prevozniki, ki imajo med drugim veljavno licenco, ki jo je izdala članice Evropske unije ali članica skupnega zračnega prostora, in ki opravljajo redni mednarodni prevoz potnikov.
Med pogoji je, da na povezavi, na kateri bo obratovala nova letalska proga, ne obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem ciljnem območju (100 kilometrov ali 60 minut potovanja).
Ljubljansko letališče, prek katerega je lani potovalo dobrih 970.000 potnikov, bi lahko predkovidne ravni potniškega prometa doseglo leta 2026, v čarterskem prometu pa že leta 2024. Za letos pričakujejo, da bodo oskrbeli okoli 1,2 milijona potnikov.
Skratka, ne ve še se, kam in kolikokrat bi potencialni prevoznik oziroma več njih letelo. To bo ugotavljala delovna skupina, ki so jo ustanovili.
Komu bi bil zanimiv Maribor?
Pa je zakon res napisan samo za sklenitev sodelovanja Ryanaira ter Fraporta, ki upravlja z ljubljanskim letališčem?
Sierra5 je izpostavila izjavo nove ministrice za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki je dejala, da dvomi, da bi lahko našli nekoga, ki bi mu bil subvencioniran let v Maribor zanimiv.
Za pojasnila v zvezi s tem smo se obrnili na ministrstvo za infrastrukturo. Kot so nam uvodoma povedali, navedbe izhajajo iz napačnih izhodišč.
»Zakon je namenjen izboljšanju letalske povezljivosti Republike Slovenije in ne posameznim letalskim družbam. Prav tako ne drži, da sta letališči v Mariboru in Portorožu izključeni,« so nam pojasnili in dodali, da je javnosti dobro znano, da »z Letališčem Edvarda Rusjana v Mariboru že od leta 2019 upravlja družba DRI, upravljanje investicij. Upravljalec Letališča Portorož je družba v zasebni lasti, Aerodrom Portorož d. o. o. Vizija razvoja je v rokah vsakokratnega upravljalca letališča«.
Poletna sezona, ki bo začela veljati konec marca, na področju potniškega prometa sicer obeta okrepitve povezljivosti, postregla bo tudi z novostjo, napovedujejo v družbi Fraport Slovenija. Po trenutnih napovedih naj bi bilo na voljo 19 rednih letalskih povezav s 17 prevozniki.
Na koncu so pojasnili še, da ne drži, da bi v primeru mariborskega letališča, s katerim upravlja državno podjetje, v primeru subvencioniranja polovica plačanega prispevka za oskrbo letal prišla v državi proračun.
»Pomoč, ki jo predvideva zakon, se bo dodelila v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. Zato ne drži, da bi se 'prispevek za oskrbo letal', kar je napačen povzetek oziroma zaključek predpisa, vrnil v državni proračun,« so nam še povedali.
Starejše novice
