Na podelitvi Prešernovih nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku v torek, 7. februarja 2023, je ena od umetniških uprizoritev vključevala nagačenega zajca.
Prizor je v javnosti sprožil številne negativne odzive, med drugim tudi od predsednice državnega zbora Urška Klakočar Zupančič: »To ni kultura.«
Vlada je sedaj objavila pojasnilo Matjaža Fariča, režiserja omenjene umetniške uprizoritve: »Zajec, ki je bil uporabljen v odlomku predstave Tihožitje, uprizorjenem na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, je bil mrtev in nagačen že najmanj desetletje pred nakupom za potrebe predstave.«
Uporaba nagačenega zajca predstavitev človekovega manipulativnega odnosa do drugih živih bitij
Kot je pojasnil Farič, za namen predstave ni bila ubita nobena žival: »Lutkovna predstava za odrasle Tihožitje obravnava prav probleme, ki jih naslavljajo okoljevarstveniki in zagovorniki pravic živali.«
»Taksidermija je osnovna tema predstave, ki naslavlja in odpira mnoga etična vprašanja o odnosu človeka do živega sveta. V program proslave so bila vključena dela, ki obravnavajo umetnikov odnos do sveta, in poleg družbe je to tudi narava,« je pojasnil.
»Lutkovna umetnost je v Sloveniji na zelo visokem umetniškem nivoju in s svojo umetniško močjo se lahko postavi ob bok veliko bolj izpostavljenemu dramskemu in tudi eksperimentalnemu gledališču,« je dodal režiser predstave.
Po besedah režiserja je prav s predstavami za odrasle, ki obravnavajo pereče družbene teme lutkovno gledališče doživelo nov preporod in preboj na tuje odre.
Pomen nagačenega zajca naj bi bila predstavitev človekovega manipulativnega odnosa do drugih živih bitij: »Zajec, ki ga igralka zelo pozorno prinese na oder, je vrhunsko animiran, od daleč se zdi, da je živ, od blizu pa vidimo vse podrobnosti, ki zaznamujejo človekov manipulativen odnos do drugih živih bitij.«
Starejše novice
