Ljubljanski gasilci pojasnjujejo, kako poteka gašenje in reševanje v stolpnicah ter zakaj avtolestve nad 22 metrov niso nujne.
Po nedavnih tragičnih prizorih iz Zagreba, kjer je zagorelo v visoki stanovanjski stavbi, se je tudi v Sloveniji odprla razprava o tem, kako dobro smo pripravljeni na podobne nesreče.
Slišali smo opozorilo, da v Sloveniji nimamo avtolestev višjih od 22 metrov – toda ali to res pomeni, da bi bili naši gasilci v takšnih primerih v slabšem položaju?
Na vprašanja smo dobili uraden odgovor ljubljanske Gasilske brigade, ki razjasnjuje, kako so požarna varnost visokih stavb in operativne taktike gasilcev urejene pri nas.
Višje od 22 metrov – ne pomeni neobvladljivo
Po slovenski (in nekdanji jugoslovanski) gradbeni zakonodaji se za visoke stavbe štejejo tiste, katerih najvišje stalno zasedeno nadstropje presega 22 metrov.
In ravno ta meja določa, zakaj so avtolestve običajno izdelane do te višine.
Toda – ključna razlika je v tem, da reševanje iz visokih stavb ni predvideno preko avtolestev.
»Visoke stavbe morajo biti zgrajene tako, da imajo drugo evakuacijsko pot zagotovljeno z gradbenimi ukrepi – sekundarnim stopniščem, požarnim stopniščem ali varovanim osnovnim stopniščem z nadtlakom,« pojasnjuje Gasilska brigada Ljubljana.
To pomeni, da morajo prebivalci in uporabniki stavbe sami zapustiti objekt po notranjih, varovanih poteh, ne pa čakati na dvig avtolestve.
Ljubljanska gasilska brigada ima sicer tri avtolestve ustreznih dimenzij, ki omogočajo dostop do običajne višine zazidanosti v prestolnici.
Suhi dvižni vodi – hitrejša intervencija
V vseh visokih stavbah je obvezna oprema tudi suhi dvižni vod – sistem, ki gasilcem omogoča, da v višja nadstropja pripeljejo vodo brez zamudnega vlečenja cevi po stopniščih. Gasilci se tako lahko hitreje približajo žarišču požara.
Nad ustreznostjo teh sistemov bdi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki preverja tako projektiranje kot tudi dejansko izvedbo.
Redne vaje, dodatna izobraževanja in poseben alarmni načrt
Ljubljanski gasilci poudarjajo, da je usposabljanje za intervencije v visokih stavbah stalno in sistematično.
»Usposabljamo se z rednimi vajami, imamo poseben načrt alarmiranja, ki predvideva večji odziv moštva in opreme, udeležujemo se tudi strokovnih izobraževanj,« navajajo.
Pred kratkim so sodelovali na mednarodnem seminarju o gašenju visokih stavb, kjer so preučevali izkušnje tujih gasilcev iz Italije, Nemčije in drugih držav.
Kaj pa helikopterji?
Helikoptersko gašenje se praviloma uporablja pri gozdnih požarih ali pri objektih, kjer je dostop otežen.
V urbanih območjih, zlasti med stolpnicami, pa je ta metoda tako rekoč neuporabna zaradi bližine drugih objektov, močnega rotorjevega vetra, ki lahko požar še razširi, omejene natančnosti izlivanja vode in nevarnosti za posadko in prebivalce.
Zato je gašenje v visokih stavbah zasnovano izključno na notranjih taktikah, ki jih omogoča požarnovarna gradnja.
Visoke stavbe so načrtovane za varno evakuacijo – gasilci pa za hitro in strokovno posredovanje
Čeprav v medijih pogosto vidimo spektakularne posnetke reševanja z avtolestvami, sodobni pristop k požarni varnosti poudarja nekaj drugega: visoke stavbe morajo omogočati varno evakuacijo brez pomoči od zunaj.
Gasilci v visokih objektih delujejo znotraj stavbe, s pomočjo suhega dvižnega voda in varovanih stopnišč.
Ljubljanski gasilci so, kot zagotavljajo, na takšne intervencije dobro pripravljeni, redno usposobljeni in opremljeni v skladu z veljavnimi standardi.
