Najnovejše poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje kaže, da se onesnaženost zraka z delci PM v Sloveniji ne zmanjšuje.
Onesnaženost zraka v Sloveniji se ne zmanjšuje, temveč ostaja celo nekoliko višja kot v preteklih letih, opozarja Agencija Republike Slovenije za okolje v objavljenem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2024.
Tak trend je v nasprotju s cilji Evropske unije in zahtevami prenovljene direktive o kakovosti zunanjega zraka.
Podobne ugotovitve navaja tudi Evropska agencija za okolje, ki Slovenijo v zadnjem desetletju uvršča med najmanj uspešne države pri izboljševanju kakovosti zraka v Evropi.
Ljubljana med najbolj onesnaženimi mesti
Posebej zaskrbljujoče so razmere v Ljubljani, ki se po podatkih Evropske agencije za okolje uvršča med najbolj onesnažena mesta v Evropi – slabšo kakovost zraka ima le približno sedem odstotkov evropskih mest, opozarja Center za klinično toksikologijo in farmakologijo.
Na merilni postaji Ljubljana–Bežigrad je povprečna letna koncentracija delcev PM 2,5 leta 2024 znašala 14 mikrogramov na kubični meter, kar presega že sprejeto prihodnjo mejno vrednost deset nanogramov na kubični meter. Vrednost je bila celo višja kot leto prej.
Astma in prezgodnje smrti
Center za klinično toksikologijo in farmakologijo opozarja, da ima onesnažen zrak v Ljubljani resne posledice za zdravje prebivalcev.
Po njihovih navedbah je povezan z razvojem astme pri otrocih ter povzroči več kot 200 prezgodnjih smrti letno.
Zaradi tega odločno nasprotujejo postavitvi sežigalnice v ljubljanski kotlini, ki je slabo prevetrena in v hladnejšem delu leta pogosto pod vplivom temperaturnih obratov.
»Čiste sežigalnice ni«
Po njihovem mnenju bi dodatni izpusti strupenih in rakotvornih snovi obstoječe razmere še poslabšali. Opozarjajo, da tudi najsodobnejša tehnologija ne more v celoti preprečiti emisij nevarnih onesnaževal.
»Čiste sežigalnice ni,« poudarjajo in dodajajo, da bi morala Ljubljana najprej doseči bistveno izboljšanje kakovosti zraka, preden bi razmišljala o novih virih onesnaženja.
