Konec novembra lansko leto so na ljubljanski občini objavili razpis za prosto delovno mesto direktorja oziroma direktorice Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.
Na javnem razpisu za položaj direktorja so se, poleg dolgoletnega direktorja Saša Rinka potegovali še trije kandidati.
Pogoji za zasedbo mesta so univerzitetna izobrazba, najmanj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti, nekaznovanost, organizacijske sposobnosti ter znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Razpis je objavil nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, katerega predsednik je Anton Podobnik.
A očitno ima nadzorni svet svojega favorita, saj so sporočili, da so na 14. seji po pregledu gradiva odločili, da nadzorni svet poda pozitivno mnenje k imenovanju direktorja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.
Tako bodo mestnemu svetu predlagali, da z 21. marcem za direktorja ponovno imenujejo Saša Rinka.
Zanj bi to bil že četrti mandat.
Rink je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, imetnik certifikata Združenja nadzornikov Slovenije od leta 2008.
S poslovanjem gospodarskih družb in korporativnim pravom se je pobliže srečal kot vodja oddelka za pravne zadeve in preiskave Agencije za varstvo konkurence, kjer se je zaposlil leta 2009.
Od leta 2013 vodi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Je aktivni član Združenja stanovanjskih skladov Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, član nadzornega sveta Dars in član nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana.
Mestni stanovanjski sklad razpolaga s 4666 stanovanjskimi enotami, novi projekti pa se že izvajajo oziroma pripravljajo, nam je Rink povedal aprila, ko so otovorili nova neprofitna stanovanja v Zeleni jami, ob Šmartinski cesti.
Načrti za prihodnost so smeli, kot je še povedal, saj načrtujejo kar šest tisoč dodatnih stanovanj do leta 2045, skupno bi torej mestni stanovanjski sklad lahko razpolagal s kar več kot deset tisoč stanovanji.
Kot največjo težavo je sicer poudaril zlasti financiranje, kjer pa se nadeja pomoči ministrstva za solidarno prihodnost oziroma države.
