V Sloveniji se širijo garje. Ljubljanski klinični center je o tem povedal več.
Dermatovenerološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je sporočila, da beležijo povečano število garij.
Ne samo pri nas, v zadnjih letih se število bolnikov s to boleznijo na splošno povečuje tudi drugod po svetu, so povedali na današnji tiskovni konferenci.
Podvojitev v sedmih letih
Nanje je predstojnica dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj opozorila, da se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2017 z garjami po svetu okužilo približno 200 milijonov ljudi, leta 2024 pa je to število naraslo na okoli 400 milijonov.
Garje so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec.
Planinšek Ručigaj je opozorila, da v zadnjem času ugotavljajo, da pisna navodila, ki jih dajo bolnikom, niso sprejeta tako, kot bi si želeli.
»Opažamo, da se nekateri bolniki v naše ambulante vračajo od štiri do petkrat,« je opozorila.
Bolnik se morda pravilno namaže, ne storijo pa tega tudi ostali družinski člani, zato se bolezen prenaša med njimi, je dodala.
Koliko je bolnih zdaj?
Lani so na ljubljanski dermatovenerološki kliniki obravnavali okoli 800 bolnikov z garjami, letos pa so jih do srede obravnavali že 96. Okužbe se sicer pojavljajo po vsej Sloveniji, občasno pa se na enem mestu pojavi več primerov hkrati.
Bolezen se kaže s spremembami na koži, te pa so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke, pa pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kako se okužba prenese?
»Predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), prenos je mogoč tudi zaradi dolgotrajnega držanja za roke, spanja v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem običajno ne predstavlja nevarnosti zadošča za okužbo,« razlaga nacionalni inštitut.
Dovzetnost za okužbo
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih v letu 2002 (587), najmanj pa v letu 2012 (263).
Spomnimo na leto 2008
Takrat je prišlo do izbruha garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih, ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v domu.
Drugi največji izbruh je bil v letu 2010, v katerem je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane.
Znaki bolezni
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se nepričakovano pojavi in je izrazit predvsem ponoči, oziroma ko se pacient segreje.
Bolezen se kaže tudi s kožnimi spremembami – papulami v velikosti prosa, s krastico na vrhu.
»Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta. Kožne spremembe najdemo predvsem tam kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka ...),« so ključne informacije, ki jih predaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
