Slika je simbolična / Foto: Bobo
Profile picture for user Patricija Fašalek P. F.
Ustvarjeno dne
Sre, 24.8.2022 14:00
Svoj pogled na problematiko odprtih in zelenih površin na območju klinik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sta predstavila ljubljanski podžupan Janez Koželj in vodja projektov pri Prostorožu Naja Kikelj.

Prostorož, neprofitni urbanistični studio, se je s problematiko zelenih javnih površin okoli ljubljanskih klinik začeli ukvarjati na podlagi lastne iniciative, za to pa so navedli več razlogov. Prvi razlog tiči v tem, da so že raziskovalci Znanstvenoraziskovalnega centra v Ljubljani opozorili na pregrevanje omenjenega območja, kasneje pa so na to problematiko začeli opozarjati tudi prebivalci Ljubljane.

»Že med samo epidemijo korona virusa smo opazili, da se nam na območju javnega prostora znotraj klinik dogajajo spremembe, kar je bilo seveda očitno, ker so bile klinike primorane del svoje zunanjosti premestiti na zunanje površine,« je dejala Naja Kikelj, vodja projektov pri Prostorožu.

Tovrstne spremembe so se navezovale na malice zaposlenih, testiranje, cepljenje, čakanje na obravnavo in obiske hospitaliziranih pacientov.

Z območjem so se ukvarjali tudi med epidemijo koronavirusa, in sicer so takrat sodelovali na natečaju urbane prenove medicinskega območja Vodmat, kjer so skupaj s Kombinat arhitekti, projektiranje d.o.o. preučevali možnosti bolj trajnostnega razvoja tega območja, predvsem vzhodnega dela, kjer se trenutno že načrtuje gradnja novih klinik. 

Klopi – instant in minimalna izboljšava prostora

»Že na začetku smo na podlagi osnovnih analiz opazili, da gre na tem področju za ogromno diskrepanco med dejanskim stanjem v javnem prostoru in med potrebami uporabnikom,« je pojasnila Kikelj. 

Odločili so se, da bodo preučili vse točke, kjer se zadržuje veliko uporabnikov javnega prostora, torej zaposlenih, obiskovalcev in pacientov. Prišli so do ugotovitve, da so ta območja zelo slabo opremljena in načrtovana. 

»Pri trenutni intervenciji smo se osredotočali na to, da bi vsaj malo izboljšali izkušnjo v javnem prostoru. To pomeni, da smo se odločili, da je najbolj ključno narediti neko instantno in morda na prvi pogled zelo minimalno izboljšavo prostora – postavitev novih klopi.«

Postavili so jih na lokacije, kjer je bilo po njihovi presoji premalo sedišč. Podatke so zbirali na podlagi poročil uporabnikov in lastnih zaznav, kje je stičišče oziroma gostota uporabnikov največja.

Pozorni so bili na to, da je čim več klopi čim večji del dneva v senci, saj so želeli s tem olajšati breme prihajajoče poletne vročine.  

Največjo besedo, ali klopi ostanejo, imajo sami uporabniki

»Teh 16 novih klopi, ki smo jih postavili, stoji pred Urgenco, pred Polikliniko, za Pediatrično kliniko, pri Malem trgu na Zaloški cesti ob vhodu v glavno stavbo Univerzitetnega kliničnega centra, in pri Dermatološki kliniki, kjer so našli prostor še za dve dodatni mizi,« je naštela Kikelj.

Klopi so postavili za testno obdobje, kar pomeni, da so bile nameščene začasno.

»Največjo besedo, ali klopi ostanejo, imajo sami uporabniki teh klopi, zato so na njih postavljene tudi QR kode, kjer imajo vsi uporabniki priložnost glasovati, če želijo, da te klopi na lokaciji ostanejo.«

Vendar pa so v Prostorožu prejeli pozitiven odziv dejanskih uporabnikov klopi. V manj kot treh tednih so namreč zbrali že 180 odzivov, večinoma so svoje glasove podali zdravstveni delavci. 

»Oni sami zaznavajo, da so te klopi na območju nujne in priznati moram, da smo presenečeni, da je podpora vsem 16 klopem na lokaciji izjemna. Kar 98 odstotkov vseh uporabnikov trenutno glasuje, da klopi na tem mestu tudi ostanejo.«
 

Za postoriti je še veliko

Mladi arhitekti se zavedajo, da je takšna izboljšava v prostoru relativno minimalna, in želijo si, da bi v prihodnje razmislek o tem, kaj pomenijo odprte javne in zelene površine med klinikami, postal integralen del diskurza o tem, kako naj se razvija slovensko zdravstvo.

»V nadaljevanju bomo - upamo da - sodelovali z Univerzitetnim kliničnim centrom in Mestno občino Ljubljana, ker menimo, da je na tem območju še veliko stvari za narediti in veselimo se, da bomo tudi v nadaljnje spremembe v prostoru,« je zaključila Kikelj.

Ko se usedemo, prostor začutimo kot del sebe

»Tam, kjer želimo ustvariti prijeten udoben javni prostor, ga moramo opremiti,« pa je svoje mnenje podal še ljubljanski podžupan profesor Janez Koželj.

Eno izmed ključnih oprem uličnega pohištva zanj predstavlja ravno klop. 

»To je zelo zanimivo, saj vsi nekam hitimo in šele ko se ustavimo, iščemo nekaj za nasloniti ali usesti se. Ko se usedemo, ta prostor začutimo kot del nečesa svojega,« je razložil Koželj. 

Klop se mu zdi simbol udomačenja javnega prostora in njegove dostopnosti.

»Temu arhitekti rečemo del javne dnevne sobe, ki je v tistem trenutku del nas. Zato je klop tako pomembna, ker če ni klopi, je javni prostor samo prehodna cev, če gre za ulico, ali prehodni prostor po  diagonali, če gre za trg,« je njegov pogled.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice