V Turjaškem naselju v Kočevju nastaja ena najbolj posebnih velikonočnih stvaritev daleč naokoli.
Sofija Matijević že več kot 16 let ustvarja velikanski pirh iz jajčnih lupin, ki danes tehta okoli 110 kilogramov in je sestavljen iz več kot 17.600 lupin. Gre za projekt, ki iz leta v leto raste - in to dobesedno.
Kot je za Dolenjskainfo povedala Sofija, se je vse začelo okoli leta 2010, čeprav z ustvarjanjem in risanjem pirhov živi že od mladosti.
»Imam rada domišljijske stvari. Najprej sem drobila lupince in z njimi okrasila navadno jajce. Potem sem si rekla, zakaj ne bi še malo dodala, da bo večji, kot denimo gosji, potem kot nojev … in tako naprej,« se spominja.
Iz majhne ideje je tako nastajal vse večji pirh, ki je sčasoma prerasel v pravi projekt.
Pirh, ki ji daje takšno moč, da ga včasih obrne kar sama
Čeprav danes tehta že več kot sto kilogramov, Sofija pravi, da jo delo z njim ne ustavi.
»Jaz ga včasih kar sama obrnem, pa me mož okrega,« pove v smehu. »Meni sploh ni tako težak, kot, da mi da neko moč, ki mi pomaga. Moraš pa biti previden.«
Ob tem priznava, da brez pomoči vseeno ne gre vedno, še posebej pri večjih posegih ali premikih. Letos so ga denimo skupaj s prijatelji obrnili, saj je bila ena stran že kar precej tanjša in jo je bilo treba dograditi.
Vsak dan malo, čez celo leto
Sofijin pirh ne nastaja le pred veliko nočjo, ampak čez vse leto.
»Za to moraš imeti voljo in jaz jo imam skoraj vsak dan, skozi vse leto,« pravi.
Dela približno uro in pol na dan, včasih še več, včasih manj. Na začetku je dodajala po kilogram lupin, danes, ko je pirh že ogromen, pa tudi po pet kilogramov naenkrat.
»Pa se, ker je že tako velik, pet kilogramov niti ne opazi,« pove.
Lupine zbirajo prijatelji, drobi jih kar z nogo
Material za ustvarjanje prihaja z vseh strani.
»Prijateljica Branka iz Cvišlerjev ima kokoši in veliko peče, pa mi prinese lupine, ki ji ostanejo. Rade volje pomagajo tudi prijateljice in sosedi,« pove.
Ko jih zbere, jih preprosto zdrobi, kar z nogo, pravi, in jih nato postopoma lepi na pirh.
Padel je, pa se ni razbil
Kljub svoji velikosti je pirh presenetljivo trpežen. Pove, da se je enkrat zgodila celo nezgoda, ko ga je očitno postavila malce postrani in je pirh sredi noči padel z omare.
»Enkrat je padel dober meter globoko, sredi noči, da se je zatresel cel blok. Ampak je tako zelo trpežen, da se sploh ni razbil. No, nekaj drobtinic je odpadlo, to pa je tudi vse,« se spominja.
Iz enega kilograma na 110
Ko je začela in ugotovila, da ji je tovrstno ustvarjanje izredno všeč, si je postavila cilj, da naredi pirh iz lupin, ki tehta 50 kilogramov.
»Pa sem si vsakič rekla, bom še malo … pa še malo … in tako vsako leto,« pove.
Danes pirh tehta že okoli 110 kilogramov, a Sofija še ne razmišlja o koncu.
Zdaj si želi le še eno stvar, ji lahko pomagamo?
Čeprav je projekt že zdaj impresiven, ima Sofija še eno željo.
»Rada bi dobila kakšnega junaka, da mi naredi močno kovinsko mizo, malce višjo od tal, ker je takole precej naporno delati. No, pa še videti bo lepše, kot takole na kletnih tleh,« pravi.
Teža pirha namreč zahteva stabilno in vzdržljivo podlago, zato še ni dobila nikogar, ki bi ji bil pripravljen narediti takšno mizo.
»Če se najde kdo, ki bi hotel in znal narediti kaj takega, bom zelo vesela.«
V kolikor Sofiji lahko pomagate uresničiti željo po kovinski mizi, nam lahko pišete v sporočilo.
Pirh kot simbol vztrajnosti
Pirh danes hrani v kleti, pokritega z rjuho, da se nanj ne nabira prah. Nikoli se še ni uničil ali poškodoval in, kot pravi sama, se tudi ne bo, saj so jajčne lupine namoči v lepilo in tako ustvari res trdno konstrukcijo.
Sofijin pirh tako ni le pirh, pač pa ustvarjalec dolgoletne zgodbe, ki z inovativno idejo, vztrajnostjo in ljubeznijo do ustvarjanja vsako leto znova dokazuje, kaj lahko nastane iz potrpežljivosti in domišljije.
