V zakonu je za pravne osebe predvidena kazen od 2500 vse do 40.000 evrov, če invalidu ne zagotovijo dostopnosti.
Konec prihodnjega leta se bo iztekel 15-letni rok, do katerega je treba vse javno dostopne objekte prilagoditi glede na zahteve iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov.
Gregor Gerbec iz podjetja Želva, specializiranega za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, poudarja, da je zakon namenjen preprečevanju diskriminacije invalidov in zagotavljanju enakih možnosti na vseh področjih življenja, kar vključuje dostop do izdelkov, storitev in informacij.
Gerbec opozarja, da kljub črki zakona mnogi obstoječi objekti še niso ustrezno prilagojeni, zato poziva lastnike objektov k čimprejšnji izvedbi prilagoditev.
»Žal je minilo že 14 let od sprejetja zakona, pa se je zgodilo premalo. Zato apeliram na vse, da se čim prej lotijo načrtovanja in izvajanja prilagoditev,« je opozoril in dodal, da se lahko lastniki objektov za svetovanje obrnejo tudi na njihovo podjetje.
Za pravne osebe, ki ne zagotovijo dostopnosti v skladu z zakonom, so predvidene kazni v višini od 2500 do 40.000 evrov, pri čemer je nadzor nad izvajanjem zakona v pristojnosti tržne inšpekcije.
Z vidika prilagoditev so zlasti problematična območja pod spomeniškim varstvom, saj so dela zahtevnejša in dražja, upoštevati pa je treba tudi kulturnovarstvena določila. V prestolnici je v tem oziru problematična stara Ljubljana.
Slepi in slabovidni
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije opozarja, da je središče mesta še najbolj prilagojeno, vendar obstajajo težave z vzdrževanjem talnih oznak in drugih prilagoditev, ki pogosto zaradi parkiranih skirojev, koles in postavljenih stolov gostincev izgubijo svojo funkcionalnost.
Poleg tega primanjkuje prehodov za pešce z zvočnimi semaforji, še posebej na Bavarskem dvoru. Obstajajo tudi težave s funkcionalnostjo semaforjev in pomanjkanjem označenih stopnic ter talnih oznak na odprtih prostorih, kot sta Kongresni trg in Slovenska cesta.
»Zame so težavne vse neoznačene stopnice, na primer pred Lidlom na Kongresnem trgu. Prav tako težavo v orientaciji predstavljajo vsi večji odprti prostori, kot sta Kongresni trg in Slovenska cesta, saj je talnih oznak malo, tiste, ki so, pa niso dovolj kontrastne. V času večje fluktuacije ljudi je stanje še slabše, saj se slabovidni in seveda še bolj slepi v gneči težje znajdemo. Na avtobusnih postajah so predvsem nevarne kolesarske steze, ki so nezadostno označene in prečkajo površine za pešce,« je sporočila Adela Anzeljc, ki ima močno obliko slabovidnosti.
Čeprav so pohvalili trud ljubljanske občine pri prilagajanju, so iz Zveze opozorili, da potekajo prilagoditve prepočasi. Iz občine sporočajo, da postopoma uresničujejo načrt talnega taktilnega sistema za slepe in slabovidne.
