Raziskava v letu 2025 je pokazala rekordno številčnost temne šaševke, ene najredkejših in svetovno ogroženih vrst kobilic, za katero ima Ljubljansko barje ključno vlogo pri ohranjanju.
Ena manj poznanih, a izjemno pomembnih prebivalk Ljubljanskega barja je temna šaševka (Zeuneriana marmorata) – redka in svetovno ogrožena vrsta kobilice, vezana na vlažne, občasno poplavljene travnike, bogate s šaši in ločki.
Vrsta je dolgo veljala za italijanski endemit, dokler je leta 2004 niso odkrili tudi na Ljubljanskem barju.
Danes raziskovalci ugotavljajo, da na Barju živi večina celotne svetovne populacije te vrste, kar območju daje izjemen pomen za njeno dolgoročno ohranitev.
Rekordni rezultati popisa v letu 2025
Konec junija 2025 so raziskovalci izvedli obsežen popis temne šaševke na mokrotnih travnikih med Igom in Škofljico.
Popis je potekal na začetku sezone pojavljanja odraslih osebkov, ko so pojoči samci najštevilčnejši in jih je zaradi značilnega oglašanja najlažje zaznati.
Rezultati so zelo spodbudni. Po ocenah je populacija v letu 2025 štela okoli 13.000 osebkov, kar predstavlja najvišjo zabeleženo številčnost od začetka sistematičnega spremljanja vrste leta 2008. Podatki potrjujejo izrazit pozitiven trend v zadnjih letih.
Raziskava je pokazala tudi, da se temna šaševka prostorsko širi. Zaznali so jo tudi proti območju Grmeza, kamor poplavne vode verjetno prenašajo jajčeca ali posamezne osebke. Večja povezanost habitatov zmanjšuje tveganje za genetsko izolacijo in dolgoročno prispeva k stabilnosti populacije.
Košnja ostaja ključni izziv
Kljub splošno ugodni sliki so raziskovalci opozorili tudi na negativne vplive zgodnje in intenzivne košnje. Na travnikih, ki so bili pokošeni že zgodaj v sezoni ali večkrat letno, so zaznali bistveno manj osebkov.
Košnja namreč povzroča neposredno smrtnost in povečuje izpostavljenost kobilic plenilcem.
Pomembna vloga Krajinskega parka Ljubljansko barje
Izboljšano stanje temne šaševke ni naključje. Gre za rezultat dolgoletnega in premišljenega upravljanja prostora, ki ga izvaja Krajinski park Ljubljansko barje. Z odkupom in varovanjem ključnih travniških površin so v zadnjih letih bistveno izboljšali pogoje za obstoj vrste.
Ukrepi, kot so pozna košnja, ohranjanje nepokošenih pasov, omejevanje gnojenja, preprečevanje izsuševanja travnikov ter izboljševanje vodnega režima, so ključni za ohranjanje mokrotnih habitatov.
Ti ukrepi ne koristijo le temni šaševki, temveč tudi številnim drugim redkim in ogroženim vrstam. Ljubljansko barje tako ostaja zgled dobrih praks varstva narave, temna šaševka pa simbol uspešnega sobivanja človeka in narave na enem najpomembnejših mokrišč v Sloveniji.
