Našli vrzeli v dokumentiranju stroškov in upravljanju mestnega premoženja.
Nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana je pri pregledu porabe proračunskih sredstev za leto 2025 ugotovil več področij, pri katerih bi morala občina izboljšati nadzor in preglednost.
Poročilo, ki so ga obravnavali na zadnji seji mestnega svet, sicer ne ugotavlja splošnih nepravilnosti pri pregledanih izplačilih, opozarja pa, da v nekaterih primerih občina ni predložila dovolj dokazov, da je ustrezno preverila izračune ali ekonomsko vrednost poslov.
Mestni svet se je s poročilom 28. septembra seznanil s 35 glasovi za in enim proti.
Problem pri cestnem vzdrževalcu
Eden od pregledov je zadeval koncesijo za redno vzdrževanje občinskih cest, ki jo izvaja KPL, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring. Vrednost del, izvedenih v letu 2025, je znašala približno 13,07 milijona evrov z DDV, kar je okoli 470.600 evrov oziroma 3,7 odstotka več od načrta.
Nadzorniki so zapisali, da so bila pri pregledanih primerih naročila, izvedba in obračuni dokumentirani.
Niso pa mogli potrditi, da je ljubljanska občina vsebinsko preverila, ali je KPL skupne stroške - na primer stroške operative, vzdrževanja in strojnega parka - razporedil po merilih, ki ustrezajo dejanski porabi virov.
To samo po sebi ne pomeni, da so bili stroški napačno obračunani. Odbor občini priporoča, naj pridobi ustrezno metodologijo in dokumentira njen pregled.
Vrednost oglaševalskih pravic ni enaka tržni vrednosti
Pri sistemu BicikeLJ je nadzorni odbor opozoril na vrednost oglaševalskih pravic, ki so pomemben del ekonomskega razmerja z izvajalcem.
Občina jih je za leto 2025 ovrednotil na približno 817.300 evrov po občinski taksni oziroma administrativni vrednosti. Ta znesek pa ne dokazuje njihove tržne vrednosti, poudarja poročilo.
Nadzorniki niso ugotovili, da bi bila pogodba nepravilna, so pa predlagali, naj občina vsako leto pregleda pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank ter oceni ekonomsko vrednost pravic, ki jih daje v zameno za izvajanje sistema.
BicikeLJ je imel leta 2025 več kot 1,45 milijona izposoj.
Pri sežigalnici pogrešajo ekonomsko analizo
Največ odprtih vprašanj je poročilo izpostavilo pri načrtovani sežigalnici oziroma projektu energijske izrabe odpadkov.
V času pregleda nadzorniki niso prejeli dovolj izdelane ekonomske analize, ki bi pojasnila stroške gradnje in obratovanja, način financiranja ter pričakovani vpliv na ceno toplote za gospodinjstva.
Ocena približno 200 milijonov evrov, ki se je pojavljala v javnih razpravah, je bila po navedbah odbora groba in neargumentirana.
Ker je Energetika Ljubljana zadolžena, odbor ocenjuje, da projekta verjetno ne bi mogla financirati sama. Občina zato priporoča, naj pred nadaljnjimi odločitvami pojasni tudi morebitne posledice za občinski proračun.
Večina dolga je pri povezanih družbah
Poročilo loči dolg občine od dolga njenih povezanih družb. Skupni dolg Mestne občine Ljubljana in povezanih oseb je konec leta 2025 znašal približno 373,6 milijona evrov, skoraj 70 odstotkov pa je odpadlo na povezane družbe, predvsem skupino Javni holding Ljubljana.
Nadzorni odbor je neposredno zadolženost občine ocenil kot vzdržno, pri skupini Javni holding Ljubljana pa opozoril na visoko zadolženost in tveganje, da se dolgoročne naložbe financirajo s kratkoročnimi posojili.
Kaj pa drugo?
Pri drugih pregledanih področjih odbor večjih nepravilnosti ni ugotovil. Med drugim pri izbranih izplačilih javnim zavodom ni našel dokazov o nenamenski porabi, pri pregledanem črpanju proračunske rezerve pa ni ugotovil neskladnosti.
Opozoril je, da so podatki o mestnih nepremičninah razpršeni po več evidencah, zato je težje povezati lastništvo, uporabnike, pogodbe, prihodke in stroške. Priporočil je vzpostavitev enotne evidence. Skupaj je podal 12 priporočil oziroma predlogov.
Nadzorni odbor je Mestni upravi Mestni občini Ljubljana naložil, naj v 90 dneh od prejema poročila predloži odziv z navedbo popravnih ukrepov in dokazili.
