Za zatiranje plevela po novem uporabljajo napravo, ki bruha vročo peno.
Visok plevel ob pločnikih in cestah, neurejene in nepokošene zelenice … Javne zelene in cestne površine v Mestni občini Ljubljana ureja Javno podjetje Voka – Snaga.
Vendar pa za uničevanje plevela po novem ne uporabljajo več herbicida na osnovni spornega glifosata, »ampak napravo, ki bruha vročo peno«, pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana.
»Zeleno alternativo glifosatu, ki ne buri duhov samo pri nas, temveč po vsem svetu, se v omenjenem podjetju poslužujejo navedene naprave za zatiranje plevela na zelenih površinah, okoli otroških igrišč, ob cestah, pločnikih in kolesarskih stezah.«
Plevel ob cestiščih odstranjujejo le mehansko s pometalnim strojem in ročno; fitofarmacevtskih sredstev, ki bi obremenjevala okolje, ne uporabljajo.
»Zaradi navedenega je zelenja na cestah več, ker ga ne zatiramo s škropivi.«
Urgentno odstranjevanje zelenja oziroma plevela pride v poštev le, kadar ovira promet in povzroča nevarnost.
Najpogosteje uporabljani herbicid
Glifosat je najpogosteje uporabljani herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu. Na trgu je od leta 1974.
Mednarodna agencija za raziskave raka je glifosat razvrstila med snovi, ki so za ljudi verjetno rakotvorne, opozorila o njegovi rakotvornosti pa prihajajo tudi od drugih neodvisnih znanstvenikov. Ostro mu med drugimi nasprotujejo v mreži Pesticide Action Network, pa tudi npr. čebelarji. Na drugi strani je močna lobistična skupina podjetij iz agrokemične panoge, ki redno prosijo za obnovitev dovoljenja za prodajo glifosata.
V Sloveniji pesticid proizvaja tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače).
Evropska komisija je decembra lani podaljšala dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v Evropski uniji za leto dni, do 15. decembra letos. Takrat so pristojni poudarili, da daje podaljšanje Efsi dovolj časa, da konča novo oceno tveganja za zdravje in okolje tega široko uporabljanega pesticida, ki mu del strokovne javnosti očita rakotvornost.
Efsa je pred časom v sodelovanju s pristojnimi organi v štirih članicah Evropske unije oceno tveganja izvedla in pozneje sporočila, da študija ni prepoznala kritičnih področij, ki bi bila lahko razlog za skrb glede učinkov omenjenega fitofarmacevtskega sredstva za zdravje ljudi in živali ter za okolje.
Po pojasnilih agencije je v analizi sodelovalo več deset znanstvenikov, trajala je tri leta, proučili pa so na tisoče študij in znanstvenih člankov. Del analize je bilo tudi posvetovanje z javnostjo.
Je pa Efsa opozorila, da pri njenih najnovejših zaključkih obstajajo vrzeli pri podatkih, priznala je, da obstajajo odprta vprašanja glede lastnosti ene od sestavin glifosata ter njegovih natančnih učinkov na biotsko raznovrstnost in posledic za živali in okolje. Ker gre za kompleksno vprašanje in ker vsi vidiki niso jasno pojasnjeni, zaključki glede teh vidikov ne morejo biti povsem trdni.
Efsa in tudi Evropska agencija za kemikalije medtem že v analizah, izvedenih v zadnjih letih, nista potrdili neposredne povezave med uporabo pesticida in povečanim tveganjem za raka.
Odločitev o usodi glifosata v Evropski uniji je tako zdaj spet v rokah Evropske komisije in članic Evropske unije v sklopu delovnih skupin Sveta Evropske unije. Efsa bo do konca tega meseca objavila analizo, nato pa do sredine oktobra še vse povezane dokumente. Odločanje komisije in članic se nato pričakuje jeseni. Slovenija se je nazadnje pri glasovanju vzdržala.
