V Termoelektrarni-toplarni Ljubljana (Te-TOL) v Mostah so v torek začeli z vročimi zagonskimi preizkusi nove plinsko-parne enote.
Kot so nam povedali v ljubljanskem javnem energetskem podjetju Energetika Ljubljana, ki upravlja s termoelektrarno-toplarno, gre za prva testiranja novih naprav z uporabo zemeljskega plina.
»V angleščini se uporablja tudi izraz 'first fire' ali 'hot commissioning'.«
Zagoni bodo trajali predvidoma nekaj tednov in po navedbah iz družbe predstavljajo pomemben mejnik pred začetkom poskusnega in nato rednega obratovanja enote.
Pretežni del količin plina za delovanje objekta, ki je stal 145 milijonov evrov brez davka, je zagotovljen, in sicer prek največjega slovenskega veletrgovca z zemeljskim plinom Geoplina, preostanek pa bodo zakupili do konca leta prek preostalih domačih in tujih veletrgovcev. Predvidena letna poraba plina bo okoli 1,56 gigavatnih ur.
»Letno bomo za polno obratovanje plinsko-parne enote porabili predvidoma 1,56 milijonov megavatnih ur oziroma 1560 gigavatnih ur plina. Obratovanje je planirano glede na predvidene dnevne potrebe sistema daljinskega ogrevanja in potem zmožnosti in najbolj optimalne soproizvodnje razpoložljivih proizvodnih enot. Na tej osnovi izračunamo potrebne proizvedene količine toplotne in električne energije ter potrebne količine goriva za proizvodnjo te energije. Sama poraba goriva je odvisna od proizvedenih količin energije, od izkoristkov in drugih parametrov. Posledično, če se proizvodnja poveča, se poveča tudi poraba goriva.«
Zemeljski plin primarni energent
Podražitve oskrbe s toploto za zdaj niso predvidene. Kaj bi lahko to spremenilo?
»Do spremembe cene toplote lahko pride v primeru večjih sprememb cen energentov. V Energetiki Ljubljana toploto proizvajamo iz več energentov, in sicer primarno iz premoga, lesne biomase in iz zemeljskega plina (kot rezervno gorivo pa uporabljamo ekstra lahko kurilno olje). Po zagonu nove plinsko-parne enote bomo za proizvodnjo toplote še naprej uporabljali različne energente, le razmerje se bo spremenilo - primarni energent bo postal zemeljski plin, premog pa bomo uporabljali le še v enem od proizvodnih blokov, skupaj z lesno biomaso.
Glede na cene vseh energentov in emisijskih kuponov si vedno prizadevamo za stroškovno najbolj optimalno proizvodnjo toplote – optimizacije izvajamo tudi med vsakodnevno proizvodnjo. Velja izpostaviti še to, da je cena toplote v Ljubljani nespremenjena že od lanskega novembra. Oskrba s toploto je regulirana dejavnost, vsaka sprememba cene (tako navzdol kot navzgor) mora biti upravičena oziroma predhodno potrjena s strani Agencije za energijo.«
Dela za postavitev nove plinsko-parne enote so stekla jeseni 2020. Nova enota, ki jo je dobavilo in postavilo grško podjetje Mytilineos Holdings, gre pa za tehnologijo nemškega Siemensa, bo nadomestila dva premogovna bloka.
Tretji blok, ki so ga leta 2008 predelali za sokurjenje premoga in lesne biomase, bo medtem ostal v obratovanju.
Po napovedih naj bi se tako uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov.
Približno 60 odstotkov
Novi objekt obsega dve plinski turbini, ki imata vsaka 57 megavatov nazivne električne moči, in eno parno turbino, ki ima 42 megavatov nazivne moči.
»Skupaj predstavljajo visoko učinkovito soproizvodno enoto, ki bo zamenjala dva od treh premogovnih blokov v enoti TE-TOL. Gre za največjo okoljsko in energetsko naložbo doslej, saj bo omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga.
Glede na plinsko-parno tehnologijo bo razmerje med letno proizvodnjo toplotne in električne energije v novem objektu približno 1:1, sedaj je približno 2:1, v korist toplote. Povedano drugače: sedaj v povprečju na leto proizvedemo 1100 gigavatnih ur toplote in 400 gigavatnih ur elektrike, s plinsko-parno enoto pa bomo še naprej zanesljivo zagotavljali obseg proizvodnje toplote, ki je potreben za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ob tem pa za 100 odstotkov povečali proizvodnjo električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije.«
Začetek obratovanja načrtujejo v prihajajoči ogrevalni sezoni. Toplota iz plinsko-parne enote bo predstavljala približno 60 odstotkov vse potrebne letne toplote za Ljubljano.
Starejše novice
