Vrtičkarska opravila so v polnem razmahu. Med vrtninami raste tudi plevel, ki pa ni vedno odveč. Med gredicami lahko opazimo rastlino, ki jo nekateri zamenjajo za neužitno. Gre za tolščak oziroma portulak, ki ima celo zdravilne lastnosti.
Portulak ali tolščak je rastlina, ki jo lahko srečujemo kot plevelno vrsto – navadni tolščak, ki mnoge na vrtovih jezi, saj se rastlina močno razrašča in ena zavzame veliko površino. Poznamo ga tudi kot okrasno rastlino (Portulaca grandiflora), ki ga dandanes spomladi na vrtnarijah lahko kupimo kot sadiko ali pa kupimo seme in ga posejemo.
Seme dveh rastlin s podobnim imenom užitni tolščak (Portulaca sativa) in ga sejemo v poletni vročini – toploti, in zimski portulak (Claytonia perfoliata), ki ga sejemo jeseni in običajno brez težav prezimi na vrtu, v rastlinjaku pa ga lahko režemo celo zimo, pravi Miša Pušenjak, priznana kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo.
Pri vseh treh vrstah gre za nizko, grmičasto rastočo rastlino, ki ima veliko koristnih sestavin, čeprav okrasnega portulaka ne jemo, ima pa veliko raznobarvnih cvetov celo poletje in posledično veliko drobnega, črnega okroglega semena.

Tolščak vsebuje številne vitamine
Oba, navadni in užitni tolščak in tudi zimski portulak oziroma tolščak se uporabljajo kot užitne zelene solatnice. Jemo liste in mlade poganjke. Okrasni portulak pa je nizka, pokrovna, ves čas izredno cvetoča enoletnica pisanih barv, ki ga sadimo na grobovih, skalnjakih ob potem in obrobah poti.
Navadni in užitni tolščak sta poletni rastlini, saj res dobro uspevata samo v vročem poletju. Imata ovalne, mesnate liste, prvi temnozelene barve, drugi pa je svetlejši.
Liste uporabljamo lahko kot dodatek poletnim solatam vseh vrst, imajo prijeten kiselkast okus. Iz njega delajo tudi presno stiskane sokove in shake, lahko ga tudi na hitro prepražimo v voku in jemo kot dodatek poletnim jedem. Lahko ga tudi preparimo v parilniku ali dodamo poletnim zelenjavnim juham. Verjetno pa je jasno, da je najbolj koristen svež, surov.
»Njegova bistvena in enkratna lastnost je vsebnost omega 3 maščobnih kislin, ki jih rastlinski svet praktično ne pozna. Največ jih najdemo v ribah. Seveda pa vsebuje tudi številne vitamine, med katerimi izstopa C vitamin, vsebuje pa tudi vitamin E in beta karoten,« pojasnjuje Pušenjak.

Vsebuje veliko antioksidantov
Zimski tolščak pa ima drobne, zelene liste, polne C vitamina in je dodatek zimskim jedem, predvsem solatam in različnim presno stiskanim sokovom. Lahko ga jemo tudi kot špinačo. Skratka delovanje za naše zdravje je zelo pozitivno, saj vsebuje veliko antioksidantov, ki čistijo naše delo prostih radikalov, vsega, kar vanj vnašamo napačno in snovi, ki jih povzroča stresno življenje.
In to velja v isti meri za navadni tolščak, ki mu radi rečemo plevel, kakor za vrtni ali užitni tolščak in tudi zimsko različico.
Pa še eno odlično lastnost ima kot dober sosed na vrtu. Vse kapusnice varuje pred škodljivci, kot so bolhač in tudi škodljive gosenice.

V katerih razmerah najbolje uspeva?
Vrtni ali užitni in navadni tolščak imata rada sonce, vročino in sta zelo odporna na sušo, medtem, ko prezimni tolščak dobro dela samo v kratkem dnevu in hladnem delu leta. Za zemljo niso občutljivi, listne mase bo več, če je zemlja humozna in rahla, a bo vsebnost koristnih snovi več tam, kjer ni bilo gnojeno.
Pri tolščaku kot plevelu je edina rešitev redno puljenje mladih rastlin, preden zacvetijo, da ne semeni.
Cvetovi so zelo drobni, rumenkasti v pazduhah listov, ima pa zelo veliko semena, ki kali kar nekaj let, zato tudi folija oziroma zastirka ne bo zadoščala. Če pa v glavi obrnemo, da ne gre za plevel ampak za koristno rastlino, ki jo lahko tudi sušimo in uporabljamo kot čas pozimi, potem jeze ne bo.