Pripovedi iz prve roke o vsakodnevnem boju za prostor in preživetje na LPP.
Vsakodnevno se številni Ljubljančani soočajo z neverjetno gnečo na avtobusih mestnega prometa.
»Včeraj so se tako rinili dol, da sem padel med avtobus in pločnik, k sreči nimam nobenih poškodb razen da me boli gleženj,« pripoveduje izkušeni uporabnik.
»Ljudje se tako obnašajo, ker so imeli slabe osebne izkušnje. Ni uspel priti gor na bus, ker je bil poln,« dodaja drug.
»Osebno predvsem ne razumem ljudi, ki vidijo mamico z berglami, ki že na pločniku komaj stoji, kaj šele na premikajočem avtobusu, pa jo ignorirajo in sedijo naprej,« opisuje ena potnica.
»Na moji liniji so vozniki kar se tega tiče precej strogi. Občasno tudi zavrnejo vstop, ko je avtobus poln,« pripoveduje drug uporabnik.
Potniki in nevarne situacije
Potniki opisujejo tudi res nevarne situacije zaradi gneče in slabe prezračevanosti.
»Na avtobusu sem večkrat videl nekoga omedleti zaradi vročine in slabega zraka. In še vedno ne naredijo nič,« pripoveduje uporabnik.
»Največkrat se dogaja, da ljudje ne počakajo, da vsi izstopijo, ampak se takoj prerivajo gor,« dodaja druga potnica.
»In potem stojiš sredi avtobusa, kjer se nimaš kam prijeti, skoraj sem padla že večkrat, ker ni prostora za držanje,« pojasnjuje tretja uporabnica.
»Največ, kar vidim, je, da se starejši ljudje vsedejo na zunanji sedež, tako da se nihče ne more poleg njih usedeti,« pravi uporabnik, ki redno uporablja LPP.
»Jaz se skušam vkrcati nekoliko prej od začetka konice, da se ne 'gužvam,'« dodaja druga potnica.
Poskusi preživetja v LPP
Potniki se trudijo po svojih močeh, kljub neurejenemu sistemu.
»Saj smo vsi utrujeni po dolgem dnevu, ampak eni mamo enostavno še neko minimalno rezervo, ki jo drugi pač nimajo,« pripoveduje ena uporabnica.
»Največkrat greš na avtobus in že veš, da bo gneča, ampak drugega ti ne preostane,« dodaja drug.
»Meni je slišati, kot da je tvoj problem, če si šibek. Poskusi postati močnejši. Na LPP preživijo samo močni,« pravi še en uporabnik s kančkom sarkazma.
»Hja, najboljša rešitev za tiste, ki jih gužva moti, je, da nehajo hoditi na avtobus, in tako bi rešili problem.
Pač ne moreš pričakovati, da bo drugače, če po Ljubljani se z avtom voziti je itak nočna mora, vlada pa ves čas govori, naj uporabljamo javni prevoz in kolesa,« dodaja.
»Iskreno povedano, me res zanima, kakšna dobra ideja bi dejansko rešila ta problem, ker se tudi sam vsak dan srečujem s to težavo, ampak nimam drugega, kot da se sprijaznim s tem,« zaključuje uporabnik.
Pravilnik LPP in zakonodaja
Vsak avtobus ima določeno maksimalno število potnikov, ki je zapisano pri registraciji vozila in temelji na homologaciji – torej seštevek sedežev in stojnih mest.
Voznik je po zakonu odgovoren, da tega števila ne preseže.
Po splošnih prevoznih pogojih LPP mora voznik »zagotoviti varnost vseh potnikov, preveriti, da avtobus ni presežen, in po potrebi zavrniti vstop novim potnikom, če je vozilo polno.«
Kljub temu se v praksi pogosto zgodi, da so avtobusi prepolni, predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah, ker število vozil ni dovolj za pokrivanje povpraševanja.
Zakaj pri nas ne deluje kot v Skandinaviji
»Tam ljudje počakajo, da vsi izstopijo, nihče se ne preriva, vlaki in avtobusi vozijo zelo pogosto,« opisuje slovenski študent, ki je nekaj časa živel na Švedskem.
»Pri nas pa se ljudje prerivajo, ker je prostora premalo in je kultura javnega prevoza manj urejena,« dodaja.
Ekskluzivni pasovi za avtobuse, boljša infrastruktura in višja frekvenca vozil v konicah so stvari, ki v Ljubljani še vedno manjkajo.
Gneča na ljubljanskih avtobusih ni le neprijetnost, temveč tudi resna varnostna težava.
»Vsak dan vidiš, kako ljudje skoraj padejo ali se prerivajo,« opisuje uporabnik.
Čeprav zakonodaja določa, da mora biti število potnikov v vozilu omejeno, praksa pogosto kaže drugače.
Rešitev bi zahtevala kombinacijo več avtobusov, izboljšane infrastrukture, ekskluzivnih pasov, ozaveščanja potnikov in odgovornega ravnanja voznikov.
»Saj ni enostavno, ampak upamo, da bo kdaj bolje,« dodaja ena izmed potnic.
Ljubljanski javni prevoz se sooča z izzivi, ki zahtevajo čas, izboljšave in strpnost vseh potnikov.
