Slovenske gorice so znane po rodovitnih vinogradih in vrhunskih vinih, tam pa je tudi majhen kraj po imenu Komarnica.
Tončka Grdja, domačinka, je pojasnila, od kod bi lahko izviralo ime kraja: »Nekoč baje, da je bil tu ribnik, ki se je imenoval Komarnik. In iz tistega izvira Komarnica.«
»Ime naselja najdemo tudi že v 200 let starih zapisih. Predvidevamo, da so komarji tisti, po katerih smo Komarničarji dobili ime,« je dodal sokrajan Marko Breznik.
Komarji so eni najpogostejših krvosesov na svetu, najdemo jih skoraj povsod. Prebivalce smo povprašali, ali jih je v Komarnici res več kot drugje?
Majda Lovrec, domačinka, je odgovorila: »Ooooh, dovolj, zvečer. Drugače pa ne preveč.« Njena soseda Anica Kovačič, je dodala: »Nekaj jih je.«
Na vprašanje, ali v kraju živi več prebivalcev ali komarjev, je prikimala: »Več komarjev.«
V zaselku je vsega skupaj 14 hiš
Verjetno bodo njene besede držale. Komarjev je tukaj zagotovo več, a prav veliko človeških žrtev nimajo na izbiro.
»Vseh skupaj nas je 42. Od tega je 15 moških, 16 žensk in 11 otrok,« je povedala Tončka Grdja.
Tončka je čistokrvna Komarničarka. Kadar ji družbe ne dela kateri izmed njenih petih otrok ali vnukov, si čas krajša s psičko Taro.
»To pa je moja psička.« Na vprašanje, ali ji Tara vedno sledi, je odgovorila: »To pa res, kje sem jaz, tam je ona. Če sem v hiši, te na pragi leži, če grem na vrt, ob vrti leži, ona je vedno z menoj.«
Psička Tara pa ni edini štirinožni prijatelj, ki so ga srečali v Komarnici. Sledili so jim tudi Čarli, Moni in Ela. Medtem ko so se bolj sramežljive ovčke skrivale v senci.
Njihova gospodarica Majda jim je nadela vzdevek Pika. V hlevu poleg hiše sta včasih z možem redila krave in prašiče, je ponosno povedala. Danes so hlevi prazni, a če bi kdo mislil, da ji je kdaj dolgčas, bi se pošteno motil.
»V ogradi sem. Pa vsepovsodi. Delam, pa grem rada v družbo. V Avstrijo hodim delat,« je dejala. Na vprašanje, ali še dela, je odgovorila: »Ja, kaj pa.« Ko smo jo vprašali, koliko je stara, je odgovorila: »72.« In kaj dela v Avstriji? »Po goricah.«
Mladi ne odhajajo iz kraja, ravno nasprotno, priseljujejo se
Dolgčas pa ni niti Majdinim sokrajanom. Kamorkoli seže oko, lahko vidimo lepo urejene trate, vinograde in vrtove. Prav to, da je kraj obdan s prečudovito naravo, je zagotovo eden izmed razlogov, zakaj mladi ostajajo v kraju.
»Mladi ostajajo kar v Komarnici, čeprav je mali kraj. Se pa dobro razumemo, si pomagamo, se družimo, moram rečti, da smo povezani,« je pojasnila.
V Komarnici s svojo družino živi tudi mlada mamica Martina Breznik, ki skupaj s starši in bratom skrbi za domačo turistično kmetijo Gostinstvo in turizem Breznik.
Svoje vinogradništvo imajo že 30 let, marsikdo jih prepozna tudi po znameniti vinski kleti, katere idejni vodja je bil pred več kot 20 leti njen oče.
Na vprašanje, kako je živeti v Komarnici, je Martina odgovorila: »Zelo pestro. Zelo zanimivo. Kljub temu da nas je zelo malo, se imamo zelo fajn, si na tak način to naredimo. Hkrati pa nismo daleč od ostalih. Komarnica je zelo blizu vsega.«
Leta 2008 so čakali, da se po avtocesti zapeljejo prvi avtomobili
Tisti, ki pri Breznikovih popijejo preveč vina, si lahko odpočijejo v eni od sedmih sob za goste ali pa se sprostijo v hladni vinski kleti, kamor komarji nimajo vstopa.
»Tu je eden izmed edinih prostorov, kamor zagotovo ne bodo prišli,« je z nasmeškom na obrazu povedala.
Zelo radi pa k Breznikovim pridejo tudi sokrajani. Pa ne zgolj takrat, ko se poveselijo, temveč tudi, ko je treba priskočiti na pomoč.
Marica Štrucl, domačinka, je povedala: »Vedno si pomagamo med seboj.«
Krajanom pa ostaja v spominu tudi leto 2008, ko so le nekaj kilometrov stran otvorili pomursko avtocesto.
»Vsi skupaj smo čakali na ta trenutek, ko so se zapeljali prvi avtomobili. Se pa spomnim, da je bila napovedana otvoritev dopoldan, zaradi komplikacij se je malce zavleklo, pa so Komarničarji vseeno vsi počakali na tiste prve avte,« se je spominjala Martina.
Če vas pot kdaj zanese proti Murski Soboti ali Mariboru, je slabe pol ure oddaljena Komarnica prava izbira. Žejni in lačni tukaj zagotovo ne boste, pa tudi komarjev ni nič več kot drugod.
