V ljudskem izročilu je vreme ob vseh svetih napovedovalo tako zimske razmere kot vreme za martinovo, vendar teh povezav ne moremo jemati kot zanesljivo vremensko napoved.
Prvi november ni bil le dan spomina in verskega praznovanja. Naši predniki so ob njem opazovali tudi naravo ter v dežju, mrazu ali soncu iskali namige o prihodnjih mesecih.
Iz teh opažanj so nastali pregovori, ki se ohranjajo še danes.
Deževni vsi sveti naj bi prinesli snežno zimo
Med bolj znanimi je pregovor »Deževni vsi sveti – pozimi hudi zameti.« Po ljudskem verovanju naj bi dež na prvi november napovedoval zimo z obilico snega.
Lepo vreme pa so povezovali z drugačnim obetom: »Ako je na dan vseh svetnikov lepo vreme, bo drugo leto čuda žira.«
Ta pregovor se nanaša na obilen pridelek žira v naslednjem letu. Žir je bil pomemben kot hrana za gozdne živali in domače prašiče, zato je njegova letina zanimala tudi kmečko prebivalstvo.
Mraz naj bi napovedoval toplejše martinovo
Več pregovorov povezuje vreme ob vseh svetih z martinovim, ki ga praznujemo 11. novembra.
»Mraz o vseh svetih pomeni, da Martinov dan bo lep« in »Vseh svetnikov mraz – o Martinju topel čas« izražata podobno pričakovanje: hladnemu začetku novembra naj bi sledili prijetnejši dnevi okoli martinovega.
Upanje na poznojesensko sonce se skriva tudi v pregovoru »Vsi svetniki radi prineso – kake dni vreme še lepo.«
Pregovori ohranjajo izročilo, ne zagotavljajo napovedi
Ljudski vremenski pregovori so del dediščine, ki priča o tesni povezanosti vsakdanjega življenja z naravo.
Pred sodobnimi meteorološkimi napovedmi so bile izkušnje prejšnjih generacij pomembna opora pri načrtovanju kmečkih opravil.
Vendar vreme na posamezen dan ne omogoča zanesljive napovedi snežnih razmer za vso zimo ali temperatur za martinovo. Pregovore zato razumemo predvsem kot del ljudskega izročila, za načrtovanje poti in dejavnosti pa se opiramo na aktualne meteorološke napovedi.
