V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana beležijo, da je zaradi okužbe s koronavirusom vse več zaposlenih bolniško odsotnih oziroma so zaradi visoko rizičnega stika z okuženo osebo v karanteni.
Kot so pojasnili, je zaradi okužbe s koronavirusom bolniško odsotnih 165 zaposlenih, v karanteni pa je 132 zaposlenih.
Število ljudi v izolaciji se je povečalo v enem tednu
Prejšnji četrtek je bilo zaradi okužbe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana odsotnih 106 zaposlenih, torej 59 manj kot danes.
V karanteni pa je bilo takrat 89 zaposlenih, torej 43 manj kot danes.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je sicer skupaj zaposlenih 8498 oseb.
Delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, ni treba v karanteno
Danes so tako imeli sestanek tako imenovane razširjene poveljniške skupine, je v okviru novinarske konference povedala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
Pojasnila je, da gre za neke vrste razširjeni krizni štab Univerzitetnega kliničnega centra, v katerem so zastopane najpomembnejše stroke in tisti deli Univerzitetnega kliničnega centra, brez katerih taka bolnišnica ne more obstajati.
Sklenili pa so, da je čas, da gre klinični center v tako imenovano fazo tri. Po njej ob tveganem stiku v primeru zmanjšanja števila razpoložljivih zdravstvenih delavcev posameznemu delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, ni treba v karanteno.
Da bo oskrba bolnikov nemoteno potekala, bodo morali tudi tisti zaposleni, ki bi sicer bili v karanteni, delati pod določenimi pogoji, je pojasnila Lejko Zupančeva.
»Število zaposlenih, ki so umaknjeni iz delovnega procesa, je namreč že preveliko za to, kar še zmoremo narediti,« je dodala.
Samo danes okužbo potrdili pri 28 zaposlenih
Po besedah vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič so v zadnjih desetih dneh med zaposlenimi potrdili toliko okužb s koronavirusom, kot v celotnem mesecu novembru oziroma decembru.
Samo danes je bila okužba z novim koronavirusom po njenih besedah potrjena pri 28 zaposlenih.
»Pravzaprav smo zdaj prišli v situacijo, ko nam je začelo dejansko zmanjkovati kadra,« je ugotavljala.
Večinoma naj bi se zaposleni okužili v domačem okolju.
Kot je pojasnila, bodo tisti, ki bodo v okviru tretje faze ob tveganem stiku ostajali na delovnih mestih, na koronavirus testirani pogosteje oziroma bodo pogostost testiranja prilagajali cepilnemu statusu posameznika, njegovi izpostavljenosti koronavirusu in glede na oddelek, na katerem dela.
Kot je navedla Mrvičeva, je danes iz različnih razlogov, kot so bolniške, karantene, nega otroka, odsotnih približno deset odstotkov zaposlenih.
Približno 30 odstotkov tistih, ki so trenutno na bolniški, pa je na bolniški ravno zaradi covida-19.
Dvig hospitalizacij covidnih bolnikov
V zadnjem času po besedah Lejko Zupančeve beležijo tudi dvig števila hospitalizacij covidnih bolnikov.
V nekaj dneh je njihovo število tako znova preseglo 210, kar je bilo sicer nazadnje krepko pred novim letom.
Razmere na intenzivni terapiji sicer ostajajo nespremenjene. Kot je dodala, sicer res ni bilo povečanja sprejemov bolnikov, a tudi ne njihovega odpustov, začele pa so se tudi hospitalizacije bolnikov, ki so okuženi s koronavirusno različico omikron.
V bolnišnici večina okuženih z omikronom
Zaenkrat sicer prevladujejo bolniki, ki so jim okužbo z omikronom odkrili ob naključnem testiranju ali sprejemu v bolnišnico in niso imeli težav, ki jih pripisujemo koronavirusu, so pa imeli težke osnovne bolezni, zaradi katerih potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
Žal pa je že v enoti intenzivne terapije intubiran en bolniki, ki ima dokazano okužbo z omikronom in nima osnovnih bolezni. Gre za bolnika, starega nekaj čez 40 let, ki ni bil cepljen proti covidu-19, je navedla.
Hospitalizirane so tudi štiri porodnice s covidom-19, dva bolnika sta na izventelesnem krvnem obtoku. Hospitaliziranih je kar nekaj otrok, nekaj jih ima covid-19, nekaj pa sistemski vnetni sindrom.
Bodo bolnike hospitalizirali le na osnovi hitrih testov?
Po besedah Lejko Zupančeve je ključni problem vzpostavljanje rdečih in sivih con na oddelkih, ki niso namenjeni covidu-19, kritična točka je tudi internistična prva pomoč.
Upa pa, da se bo situacija toliko umirila, da do tega, da bi bolnike hospitalizirali le na osnovi hitrih testov, ne bo prišlo.
Zaposleni deležni napadov
Vodja službe za korporativno varnost Matjaž Tavčar je opozoril, da se ob virusu soočajo tudi z vse večjim pritiskom bolnikov, obiskovalcev, tudi zaposlenih, ker so po dveh letih izgoreli in utrujeni.
Dnevno po Tavčarjevih navedbah dobijo do 30 različnih elektronskih sporočil in telefonskih klicev z različnimi pozivi in grožnjami, uperjenimi proti zaposlenim zaradi zdravljenja covida-19 ali zato, ker da silijo ljudi k cepljenju.
Kot je navedel Tavčar, pa je vsak dan tudi kakšna neposredna grožnja, ko kdo grozi ali na urgenci ali polikliniki, kamor pride na pregled.
Tavčar je poudaril, da so že pred epidemijo cvoida-19 sledili načelu ničelne tolerance do vseh groženj, tako verbalnih, kot fizičnih, in tako ravnajo tudi sedaj.
Sodelujejo tudi s policijo.
Poudaril je, da si ne moremo dovoliti še dodatnega pritiska na zaposlene, zato ljudi prosijo za razumevanje, saj so zaposleni po dveh letih na mejah zmožnosti.