Ker se ob hujših neurjih v ljubljanskih parkih in na otroških igriščih na tleh znajdejo debele težke veje in kupi manjših vejic in listja, je marsikdo pomislil, da bi drevesa »znižali«.
Čeprav se po neurjih odpadla debla in veje pospravi, pa večkrat kakšna obvisi v krošnji, običajno ravno nad kakšnim otroškim igriščem.
Kako torej obrezujejo drevesa v Ljubljani in zakaj jih ne »obglavijo«, kot rečemo drevesom, katerim občutno zmanjšajo krošnjo?
Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da se zelo trudijo, da bi ohranili vsako drevo, če je le mogoče, posebej tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi velikost.
»Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi.
Drevesa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb.
Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje, so lepa in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja,« pravijo o dobrobitih, ki jih mestu prinašajo drevesa.
Kako obrezujejo drevesa?
Drevesa vzdržujejo tako, da zmanjšajo tveganje za škodo ljudi in premoženja na sprejemljivo raven.
»Drevesa so dragocen del naše urbane pokrajine in jih vzdržujemo v korist sedanjih in prihodnjih generacij.«
Pri obrezovanju Mestna občina Ljubljana upošteva pravila arboristične stroke. Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno.
Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 odstotkov žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, naj bo vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ pet centimetrov oziroma deset centimetrov velik premer odžaganega mesta veje).
»Mestna občina Ljubljana sledi pravilom arboristične stroke, ki ne odobrava drastičnega zmanjševanja drevesne krošnje oz. odstranjevanja zdravih vrhov ali večjih vej,« so jasni.
Takšno obrezovanje lahko škoduje zdravju in prihodnji varnosti dreves.
Pojasnili so še, da mesto ne obrezuje ali odstranjuje dreves z namenom odpravljanja ali zmanjševanja padanja listja, semen, plodov in drugih nevšečnosti, kot tudi ne zaradi senčnosti ali zakrivanja pogledov.
Odpadanje listov, semen, plodov idr. z dreves je del naravnega cikla, ki se mu ne moremo izogniti z obrezovanjem.
Odstranjujejo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti.
Na Mestni občini Ljubljana sicer za drevesa skrbi mestni arborist Nejc Praznik, ki pozna vseh 40 tisoč dreves, ki rastejo na občinski zemlji.
Ta nam je povedal, da posledice obglavljanja dreves, ki je bilo popularno v prejšnjem tisočletju, rešujejo še sedaj.
»Drevesa so v dobrem stanju, največ preglavic nam povzroča nepravilna nega starejših dreves v preteklosti (obglavljanje, kar je bila stalna praksa v 80. in 90. letih) in poškodbe koreninskega sistema ob gradbenih posegih v bližini dreves.
Težave teh dejanj se kažejo danes in pogosto je tako, da je bila usoda danes odstranjenega drevesa začrtana že desetletja nazaj. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 dreves vsako leto.
Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin, tako da smo v zadnjih nekaj letih zasadili celo več kot 1000 novih dreves letno.«
Nekoč obglavljeno drevo postalo »Drevo leta«
Drevo leta 2021 v Ljubljani je bil kavkaški krilati oreškar, ki raste ob križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice.
Kavkaškemu krilatemu oreškarju bi lahko rekli »borec«. To dvodebelno drevo, ki je visoko okoli 15 metrov in ima obseg enega debla dobra dva metra, je bilo v preteklosti nepravilno vzdrževano.
Bilo je »obglavljeno«, kar drevo oslabi in povzroči bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in s tem večja možnost hitrejšega propada drevesa.
Takšno obrezovanje lahko škoduje zdravju dreves, posledično pa to veča tveganje za njihovo neposredno okolico v prihodnosti.
Vseeno pa to drevo za enkrat uspešno prerašča poškodbe, ki so posledica nepravilne nege.
»To drevo je posebno, ker se je kljub obglavljanju in nepravilni negi v preteklosti znalo prilagoditi, in sicer tako, da je dobilo drugačno krošnjo, kot je značilno za to obliko dreves - krošnjo kroglaste oblike, ki zdaj opravlja tudi estetsko funkcijo.
To drevo imajo otroci in tukajšnji sosedje radi, kljub njegovi težki usodi. In to je pomembno, kajti če imaš nekaj rad, potem za to skrbiš,« je takrat povedal tedanji podžupan Janez Koželj.
Starejše novice
