Zaradi podzemnih zbiralnic naj bi bil center bil lepši, a se dogaja ravno nasprotno. Župan Ljubljane Zoran Janković ima odgovor, kdo je kriv za takšno stanje.
Čeprav so podzemne zbiralnice odpadkov v središču Ljubljane zasnovane kot sodobna rešitev za čistejše in lepše mestno okolje, pa se v praksi stanovalci in lastniki lokalov soočajo z vse več težavami.
Okolica mnogih zbiralnic je danes bolj zasmetena kot sama zbiralnica in postaja stalno prizorišče črnih odlagališč.
Stanovalci in obiskovalci centra mesta opozarjajo, da se podzemni zabojniki zelo hitro polnijo, predvsem ob koncih tedna.
Ker so zabojniki za biološke in mešane odpadke dostopni samo s posebno kartico, do njih številni – turisti, Airbnb gostje ali mimoidoči – nimajo dostopa.
Rezultat je jasen: vrečke z odpadki končajo ob zbiralnikih, kar močno kazijo videz mesta, zlasti na lokacijah z največ turističnega prometa.
Ena od stanovalk je zapisala: »Vsak vikend center mesta kazijo prepolni podzemni zabojniki. Prostora očitno ni dovolj glede na potrebe. Zato predlagam povečanje kapacitet in pogostejši odvoz odpadkov.«
Odziv občine in izvajalcev
Župan Ljubljane Zoran Janković je v uradnem odgovoru na temo smeti in podzemnih zbiralnikov zapisal:
»Odložišče odpadkov se redno prazni in čisti, vendar v največji meri težave povzročajo neodgovorni posamezniki, ki odpadke nelegalno odlagajo.
V primeru, da bo v prihodnje prihajalo do podobnih situacij, vas vljudno prosimo, da o tem obvestite Inšpektorat Mestne občine Ljubljana, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov.«
Voka Snaga sicer zagotavlja, da se zbiralnice redno praznijo in čistijo.
Pojasnjujejo, da večkrat dnevno odvažajo nepravilno odložene odpadke in ob vsakem odvozu očisti okolico.
A realnost na terenu je zahtevna, saj ekipe ne uspejo očistiti vseh lokacij dovolj hitro, ker so te že v kratkem času znova zasmetene.
MOL zato poziva občane, naj o nepravilnostih obveščajo Inšpektorat, ki lahko ukrepa z izrekom glob.
Zakon in globe
Po odloku o zbiranju komunalnih odpadkov je izrecno prepovedano odlagati odpadke izven zabojnikov, mešati različne frakcije, premikati zabojnike, brskati po njih ali jih poškodovati.
Za kršitve so predpisane visoke globe, do 5000 evrov za pravne osebe in do 1000 evrov za posameznike. V praksi pa je nadzor omejen, zato številni prekrškarji ostanejo nekaznovani.
Pobude prebivalcev
Stanovalci centra Ljubljane predlagajo več ukrepov.
Med njimi so povečanje kapacitet zbiralnic na najbolj obremenjenih lokacijah, pogostejši odvoz odpadkov tudi ob nedeljah in ponoči, okrepljen nadzor inšpekcijskih služb ob koncih tedna ter sistemska rešitev za turistične najeme, na primer začasne kartice ali skupni dostop.
Podzemne zbiralnice: dobra ideja, zapletena izvedba
Prve podzemne zbiralnice so bile v Ljubljani postavljene leta 2008.
Danes jih je več kot 70, z njimi pa je občina nadomestila približno 9000 običajnih zabojnikov.
Namen sistema je bil sprostiti javne površine, izboljšati prometno varnost in videz mesta. Za ločene frakcije, kot so papir, steklo in embalaža, so zabojniki dostopni vsem.
Povsem drugače pa je z biološkimi in mešanimi odpadki, do teh lahko dostopajo le prebivalci z namensko kartico. In prav ta omejitev je eden ključnih vzrokov, zakaj mnogi odpadke odložijo kar ob zabojnikih.
Kartice in obračunavanje odpadkov
Kartico brezplačno dobijo prebivalci okoliških objektov. Vsako odpiranje zbiralnika za preostanek ali bio odpadke se zabeleži in vpliva na mesečni obračun odvoza.
Če je zabojnik poln, uporabniki odpadkov ne morejo odložiti, a sistem vseeno zabeleži poskus in ga lahko zaračuna. Zaradi tega številni poiščejo »enostavnejšo rešitev« – vrečko pustijo ob zabojniku.
Podzemne zbiralnice so lahko sodobna in učinkovita rešitev za urejeno ravnanje z odpadki, a le, če so kapacitete zadostne, dostop urejen za vse uporabnike in nadzor dosleden.
Dokler bo med lepo zasnovo in realnostjo na ulici zevala razlika, bodo podzemne zbiralnice ostajale bolj simbol neurejenosti kot urejenosti.
