V Ljubljani o času in standardu ogrevanja odloča uporabnik sam. Če živi v večstanovanjski hiši, se obrne na upravnika; če gre za lastnika stanovanjskega objekta, pa kar neposredno na Energetiko Ljubljana.
»V kolikor toplotno postajo vzdržuje Energetika Ljubljana, na poziv pooblaščenega uporabnika oziroma upravnika izvedemo fizični vklop toplotne postaje, v nasprotnem primeru pa se morajo uporabniki obrniti na njihove pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj oziroma upravnike stavb. Vklop toplotne postaje se v tem primeru izvede na podlagi zahteve, ki jo etažni lastniki podajo upravniku,« so nam povedali v Energetiki Ljubljana.
Ker je večina toplotnih postaj danes avtomatiziranih, že imajo shranjene temperaturne režime in se ob določenih izpolnjenih pogojih same vklopijo oziroma izklopijo.
Cena daljinskega ogrevanja v Ljubljani je nespremenjena od lanskega novembra.
»Takrat smo jo, v primerjavi z mesecem oktobrom, celo znižali. Variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, znaša 79,07 evra za megavatno uro. Trenutno potreb po spremembi cene toplote ni.«
Različni energenti
V Energetiki Ljubljana toploto proizvajajo iz več energentov, in sicer primarno iz premoga, lesne biomase in iz zemeljskega plina (kot rezervno gorivo pa uporabljamo ekstra lahko kurilno olje).
»Po zagonu nove plinsko-parne enote bomo za proizvodnjo toplote še naprej uporabljali različne energente, le razmerje se bo spremenilo - primarni energent bo postal zemeljski plin, premog pa bomo uporabljali le še v enem od proizvodnih blokov, skupaj z lesno biomaso. Glede na cene vseh energentov in emisijskih kuponov si vedno prizadevamo za stroškovno najbolj optimalno proizvodnjo toplote – optimizacije izvajamo tudi med vsakodnevno proizvodnjo.«
Pogojev še ni
Energetika Ljubljana v svojem sistemu daljinskega ogrevanja še ne beleži »opaznejšega vklapljanja toplotnih postaj za potrebe ogrevanja.«
»Glede na našo mrežo daljinskega ogrevanja in pregled aktivnih toplotnih postaj, pogojev za začetek ogrevalne sezone v Ljubljani še ni.«
Nasveti pred začetkom ogrevalne sezone
»Zagotovo je dobro pregledati delovanje toplotnih postaj, za kar sicer praviloma skrbijo (pogodbeni) vzdrževalci. Stanovalcem pa svetujemo tudi naslednje:«
- Pred ali ob začetku ogrevanja izpustite zrak iz vseh radiatorjev;
- Veliko toplotnih izgub povzročajo starejša okna, ki ne tesnijo več dovolj dobro. Z izolirnim trakom zaprite največje »luknje«, kjer se ob oknih čuti dotok hladnega zraka;
- Ni potrebe, da so vsi bivalni prostori ogreti na enako temperaturo. V kopalnici naj bo med 23 in 24 stopinj Celzija, saj po prhanju ali kopanju potrebujemo kakšno stopinjo več, v dnevni sobi je primerna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija, v spalnici pa je dovolj med že med 17 in 19 stopinjami Celzija. Med prostori, ki jih ogrevate na različne temperature, zapirajte vrata in upoštevajte, da že z nižanjem temperature za zgolj eno stopinjo lahko prihranite;
- Izklopite ali vsaj zmanjšajte stopnjo gretja približno dve uri, preden se odpravite spat;
- Prezračevanje je nujno in potrebno, ampak ga je treba izvajati pravilno. Dolgo časa odprta okna so čista izguba energije, še posebej, če ob tem gretje teče s polno močjo. Prezračevati je treba kratko, največ do deset minut dnevno, a temeljito in več prostorov hkrati. Najpozneje ob odpiranju oken, še bolje pa kakšne pol ure prej, je smiselno radiatorje popolnoma zapreti in jih nato po prezračevanju zopet odpreti;
- Radiatorji potrebujejo svoj prostor za učinkovito delovanje. Ne smemo jih zastreti z zavesami ali zadelati s pohištvom, ker v tem primeru njihova toplota ne bo dosegla preostanek prostora. V vsakem primeru je treba okrog radiatorjev zagotoviti vsaj od pet do deset centimetrov odprtega prostora, tudi od sten;
- Izogibajte se ogrevanju in hlajenju prostorov na hitro in skušajte vzdrževati čim bolj stalno temperaturo. S tem ni mišljeno nekaj stopinj razlike med dnevno in nočno temperaturo ter nižanje temperature, ko vas ni doma, oziroma izklapljanje gretja v prostorih, kjer se praviloma ne zadržujemo.
