Na spletu je zaokrožilo zanimivo vprašanje.
Na Jezikovni svetovalnici se oseba, ki se je pred kratkim preselila v Ljubljano, oziroma natančneje v ali za Bežigrad, sprašuje zanimivo vprašanje: »Kako je prav – v ali za Bežigrad?
Domačini govorijo za, ampak nobeden ne ve, zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker naj bi bilo tako logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav.«
Podobno vprašanje se sprašuje tudi oseba na portalu Starševski čvek: »Zakaj se reče za Bežigradom in kje je to natančno?«
Ob tem se na forumu pojavljajo zanimiva ugibanja: »Mi je babica enkrat to razlagala in je bilo kar zanimivo ... Zapomnil sem si, da je za tu le na čuden način uporabljen predlog, ki nima svoje normalne funkcije, da bi opisoval ZA nečim.«
Drugi se poheca, da se »v Bežigradu nahaja zmeden provincialec, za Bežigradom pa Bežigrajčan.«
Tretji poudari, da je »Bežigrad ulica, ki gre z Dunajske ceste proti Parmovi« in naj bi se predloga v in za navezovala na to.
Kako odgovarja Jezikovna svetovalnica?
Odgovarjajo, da je tako, kot je predhodno oseba že zapisala: starejši govorijo za Bežigrad, mlajši uporabljajo predlog v.
»Zgodovinsko upravičena je seveda uporaba predloga za, saj je ime Bežigrad prvotno označevalo mesto, kjer je leta 1472 ob obleganju Ljubljane taboril turški beg, in kasneje hišo, ki so jo sezidali na tem mestu (na vogalu današnje Dunajske ceste in Jakšičeve ulice). Mestni predel za to hišo je bil torej logično za Bežigradom,« še izpostavljajo.
Na koncu pa zapišejo še: »Po Slovenskem pravopisu je prav samo za Bežigradom in pisati ter zborno govoriti moramo tako. Vse pa kaže, da bo jezikovni razvoj ob zemljepisnih imenih redki predlog za sčasoma zamenjal z v, kot se že nakazuje v pogovornem jeziku mlajših Bežigrajčanov in Ljubljančanov sploh (nekdaj Bežigrajcev in Ljubljancev).«
