Razstava ob 70-letnici Slovenskega mladinskega gledališča odpira vizualni most med zgodovino in prihodnostjo.
V torek, 20. januarja so na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli razstavo ob 70. obletnici Slovenskega mladinskega gledališča (SMG).
Razstava, ki bo na ogled do 27. marca 2026, ne ponuja zgolj arhivskega pregleda bogate zgodovine gledališča, temveč se zavestno umešča v sedanjost – kot umetniška in družbena izjava.
Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji, skozi desetletja pa se je preoblikovalo v mednarodno uveljavljeno eksperimentalno gledališče, znano po kritični drži do aktualnih družbenih vprašanj.
Razstava kot umetniška in družbena izjava
Razstava z naslovnim poudarkom na gledališču kot aktivnem družbenem akterju s prepletom legendarnih podob, znamenitih sloganov in sodobnih vizualnih interpretacij vzpostavlja most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Osvetljuje sedem desetletij drznih, pogosto subverzivnih uprizoritev ter idej umetnic in umetnikov, ki so pomembno sooblikovali slovenski gledališki prostor in širšo družbeno zavest.
Javni pogovor o preteklosti in prihodnosti gledališča
Odprtju razstave je sledil javni pogovor, ki ga je vodila kritičarka in novinarka Nastja Virk. V razpravi so sodelovali nekdanji dolgoletni vodstveni tandem SMG – direktor Tibor Mihelič Syed in umetniški vodja Goran Injac –, hišna dramaturginja in kuratorka razstave Urška Brodar ter člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee (Mina Fina, Damjan Ilić in Ivian Kan Mujezinović), ki v zadnjem desetletju oblikujejo celostno vizualno podobo gledališča.
Sogovorniki so poudarili, da SMG že dolgo presega okvirje mladinskega gledališča in deluje kot prostor umetniškega tveganja, konflikta in odprte javne razprave.
Mihelič Syed je ob tem spomnil, da je bilo ob njegovem prevzemu vodenja leta 2015 ključno vprašanje, komu in čemu javna ustanova sploh služi. Zavračanje logike ugajanja in komercialnih pričakovanj vidi kot nujen pogoj za ohranjanje umetniške integritete.
Goran Injac je izpostavil, da je nekoliko periferna pozicija SMG omogočila več svobode za eksperiment in raziskovanje ter odprtost za dialog z družbo. Po njegovem mnenju gledališče ni zgolj prostor posamezne predstave, temveč širši družbeni performans, ki se v resnici začne šele po njenem koncu.
Ob tem je opozoril na nevarnost brutalne komercializacije kulture, ki omejuje subverzivnost in umetniško drznost.
Urška Brodar je v razpravi odprla tudi vprašanje vloge žensk in feminističnih tem v gledališču ter poudarila, da gre za proces, ki še zdaleč ni zaključen. SMG bo po njenih besedah tudi v prihodnje prostor za mlade ustvarjalce, koprodukcije z nevladnimi organizacijami in razvoj novih gledaliških jezikov.
Vizualna identiteta: ptica na dlani ostaja simbol
Poseben poudarek razstave je namenjen tudi vizualni identiteti gledališča.
Člani Grupe Ee so pojasnili, da so ikonično podobo SMG – ptico na dlani, delo oblikovalca Matjaža Vipotnika – zavestno ohranili kot nedotakljivo jedro ter okoli nje gradili sodoben vizualni jezik.
Vlogo oblikovanja vidijo kot orodje, s katerim gledališče dobi jasen in prepoznaven glas v javnem prostoru.
Cikel pogovorov Mladinsko_Dialog: dialog med generacijami
Ob razstavi bo do konca marca potekal tudi cikel pogovorov Mladinsko_Dialog, v katerem bodo sodelavke in sodelavci Slovenskega mladinskega gledališča iz različnih obdobij njegovega delovanja razmišljali o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti te institucije. Pri izvedbi cikla sodelujeta Slovenski gledališki inštitut in Radio Študent.
Kuratorka razstave je Urška Brodar v sodelovanju z oblikovalskim kolektivom Grupa Ee, razstavo pa je omogočil Turizem Ljubljana.
Razstava v Tivoliju tako ne obeležuje le visoke obletnice, temveč potrjuje SMG kot živ, angažiran in še vedno radikalno aktualen prostor umetnosti.
