Podoba praznične Ljubljane se, tako kot mesto samo, z leti spreminja kljub prepričanju nekaterih, da je »vsako leto isto« - tako nekateri elementi prazničnega decembra, ki so bili za meščane nekdaj stalnica, hitro izginejo v pozabo.
Nekateri prebivalci Ljubljane, rojeni v devetdesetih, se še spominjajo majhnega Mobitelovega drsališča na Kongresnem trgu, ki je vztrajalo kar nekaj let, pa Pravljičnega gozda in prazničnih delavnic za otroke pod šotori na Kongresnem trgu ali Dobre vile, ki je pred Mestno hišo izpolnjevala želje mimoidočim.
Prava atrakcija med Ljubljančani je bila dolgo tudi Maxijeva pojoča jelka, stopničast oder v obliki jelke, ki je stal na ploščadi pred Maximarketom v smeri lokala Parlament.
Pevski zbor, razvrščen vsenaokoli po njenih »vejah«, vse do zaključne zvezde repatice, je mimoidoče v dneh pred miklavžem, božičem in novim letom v večernih urah razveseljeval z zimzelenim repertoarjem priljubljenih božičnih in novoletnih pesmi, od Svete noči do Oh Happy Day, izdanih tudi na posebni zgoščenki, ki je bržkone še del kakšne zbirateljske kolekcije.
Dogajanje ob pojoči jelki je vsako leto popestril tudi obisk treh dobrih mož, Miklavža, Božička in Dedka Mraza - nedvomno je bil za otroke to eden bolj vznemirljivih dogodkov božične Ljubljane.
Maxijeva jelka je po naših neuradnih informacijah prepevala približno deset let - od konca devetdesetih pa nekje do leta 2007. Po nekaterih trditvah so jo nato umaknili zaradi varnosti, saj so bili nekateri pevci na precejšnji višini.
Za točne informacije o tem, kdaj in na čigavo pobudo se je jelka pojavila prvič in zakaj so se jo odločili odstraniti, smo se obrnili tudi na Maximarket, vendar odgovorov zaenkrat nismo prejeli.
Starejše novice
